Slovenija želi dejavno sodelovati pri uvajanju avtomatizirane mobilnosti ter oblikovanju skupnih evropskih pravil za njeno varno uporabo. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je na neformalnem zasedanju prometnih ministrov EU v Dublinu poudaril tudi potrebo po odpornejšem prometnem sistemu, ki bo bolje pripravljen na prihodnje energetske šoke.
Zasedanje na Irskem je bilo namenjeno prihodnosti avtomatizirane mobilnosti in odzivanju evropskega prometnega sistema na visoke cene energije. Vrtovec je evropske kolege seznanil, da je Slovenija septembra kot šesta članica EU omogočila uporabo Teslinega sistema FSD Supervised.
Kot smo poročali na Portal24.si, je odobritev sistema v Sloveniji potrdila tudi Tesla, objavo pa je delil njen prvi mož Elon Musk.
Čeprav ime Full Self-Driving nakazuje samostojno vožnjo, ne gre za popolnoma avtonomen sistem. FSD Supervised lahko prevzame nekatere vozne naloge, vendar mora voznik ves čas spremljati promet in delovanje sistema ter ostaja odgovoren za varno vožnjo.
“Razvoj je izjemno hiter, naša naloga pa je, da pravočasno zagotovimo pogoje za varno uporabo novih rešitev tudi pri nas,” je v Dublinu dejal Vrtovec. Slovenija bo po njegovih navedbah podprla tudi razširitev začasne homologacije sistema na raven EU.
Tehnologija mora delovati tudi v zahtevnih razmerah
Na ministrstvu poudarjajo, da tehnološki razvoj sam po sebi še ne zagotavlja varnejše mobilnosti. Nove rešitve je treba povezati s cestno infrastrukturo, digitalnimi sistemi in zanesljivimi prometnimi podatki, pri njihovem uvajanju pa zagotoviti tudi skupne standarde, čezmejno povezljivost in kibernetsko varnost.
Vrtovec je posebno pozornost namenil evropskim čezmejnim testnim okoljem. Sisteme avtomatizirane vožnje bi bilo treba po njegovih besedah preverjati v dejanskih prometnih razmerah, med drugim v zastojih, ob delih na cestah, v slabem vremenu in ob izgubi povezljivosti.
“Naš cilj je varnejša, odpornejša in dostopnejša mobilnost za vse evropske državljane,” je poudaril minister in dodal, da mora pri razvoju tehnologije v ospredju ostati človek, zlasti varnost ranljivih udeležencev v prometu.
Visoke cene goriva se prenašajo po dobavnih verigah
Drugi del zasedanja je bil namenjen posledicam energetskega šoka. Minister Vrtovec je opozoril, da so promet, energetska varnost in odpornost gospodarstva tesno povezani, visoke cene goriva pa ne prizadenejo samo prevoznikov.
Višji stroški prevoza se namreč prenašajo po dobavnih verigah in se lahko nazadnje pokažejo tudi v višjih cenah hrane, blaga in storitev. Slovenija se je zato na podražitev dizelskega goriva odzvala z začasno pomočjo cestnim tovornim in potniškim prevoznikom, vezano na dejansko opravljeno dejavnost in dodatne stroške goriva.
“Izkušnja sedanje krize nam daje dvojno lekcijo: na naslednji šok moramo biti bolje pripravljeni, hkrati pa moramo zmanjšati ranljivost, zaradi katere so takšni šoki za gospodarstvo in ljudi tako boleči,” je dejal Vrtovec.
Med pomembnimi dolgoročnimi ukrepi je navedel nadaljnje naložbe v železniški in javni potniški promet, razvoj alternativnih goriv, odpornejšo cestno infrastrukturo ter učinkovitejše upravljanje prometnih tokov. Slovenija bo na evropski ravni podpirala rešitve, ki povezujejo varno uvajanje novih tehnologij in krepitev odpornosti prometnega ter energetskega sistema.
