Okoli Zemlje trenutno kroži približno 15.000 delujočih satelitov, toda vloženi načrti predvidevajo izstrelitev več kot 1,7 milijona novih. Evropski astronomi opozarjajo, da bi takšna množica svetlih objektov lahko močno okrnila opazovanje oddaljenih galaksij, Zemlji podobnih planetov in celo asteroidov, ki bi lahko predstavljali nevarnost za naš planet.
Sateliti, ki jih osvetljuje Sonce, med prečkanjem vidnega polja teleskopa na posnetkih puščajo svetle črte. Posamezna sled je lahko manjša motnja, pri več sto tisoč satelitih pa bi lahko astronomi izgubili velik del podatkov.
Ugotovitve temeljijo na študiji Evropskega južnega observatorija, v kateri je astronom Olivier Hainaut simuliral položaj, gibanje in svetlost obstoječih ter načrtovanih satelitskih konstelacij. V simulacijah je uporabil podatke observatorija Paranal v čilski puščavi Atacama, kjer deluje Zelo velik teleskop oziroma VLT.
SpaceX načrtuje milijon satelitov
Število satelitov se je začelo hitro povečevati po letu 2019, predvsem zaradi širjenja satelitskih internetnih omrežij, kot je SpaceXov Starlink. Novi načrti pa so še bistveno obsežnejši.
SpaceX želi v orbito poslati milijon satelitov, ki bi delovali kot podatkovna središča v vesolju. Dodatne konstelacije z več sto tisoč sateliti načrtujejo tudi druga ameriška in kitajska podjetja.
Simulacije kažejo, da bi bilo po uresničitvi SpaceXovega načrta velik del noči na nebu hkrati vidnih več sto, ob določenih urah pa celo več tisoč satelitov. Njihovo število bi bilo primerljivo s številom zvezd, ki jih lahko človek v dobrih razmerah vidi s prostim očesom.
Pri opazovanju z VLT bi se lahko dve uri po začetku noči na posameznem posnetku pojavilo več deset satelitskih sledi. Izguba vidnega polja bi lahko dosegla 28 odstotkov, nekateri občutljivejši teleskopi pa bi bili prizadeti še bistveno bolj.
Sateliti, svetlejši od polne lune
Posebno nevarnost predstavljajo načrti ameriškega podjetja Reflect Orbital. To želi do leta 2035 izstreliti 50.000 velikih zrcalnih satelitov, ki bi ponoči proti Zemlji odbijali sončno svetlobo.
Satelit, ki bi svetlobo usmeril proti določenemu območju, bi bil znotraj osvetljenega pasu lahko videti štirikrat svetlejši od polne lune. Tudi kadar žarka ne bi usmerjal neposredno proti opazovalcu, bi bil po izračunih svetel približno toliko kot Venera.
Celotna konstelacija takšnih satelitov bi lahko nočno nebo naredila od tri- do štirikrat svetlejše. V svetlobno onesnaženih mestih bi lahko ti objekti postali praktično edine “zvezde”, ki bi jih prebivalci še videli.
Astronomi predlagajo omejitev
Hainaut ocenjuje, da bi bilo za ohranitev kakovostnih astronomskih opazovanj treba skupno število satelitov omejiti na največ 100.000, pri čemer bi morali biti dovolj temni, da jih s prostim očesom ne bi bilo mogoče videti.
Raziskovalci priznavajo koristi satelitskega interneta in drugih vesoljskih storitev, vendar opozarjajo, da se sateliti izstreljujejo hitreje, kot lahko znanstveniki razvijajo zaščitne ukrepe.
“Raziskave zahtevajo čas, satelite pa že izstreljujejo,” je opozoril Hainaut. Poleg astronomskih posledic strokovnjaki omenjajo tudi povečano količino vesoljskih odpadkov ter onesnaževanje ozračja med izstrelitvami in zgorevanjem odsluženih satelitov.
