Slovenski gozdovi so že v prvi polovici avgusta dobili izrazito jesenski videz. Krošnje se obarvajo, listje odpada, toda Zavod za gozdove Slovenije opozarja, da najhujše posledice letošnje suše in vročine še niso vidne. Z zamikom se lahko pokažejo v napadih podlubnikov, boleznih drevja, zmanjšanem prirastku lesa in višjih stroških obnove gozdov.
Kot so sporočili iz Zavoda za gozdove Slovenije, so posledice letošnjega sušnega in vročega poletja vidne praktično po vsej državi. Prizadeto območje je širše kot v sušnih letih 2003 in 2022.
“Pri tem imajo ključno vlogo tudi lastniki gozdov, zato naj bodo ti še posebej pozorni na napade podlubnikov,” je pozval direktor ZGS Gregor Danev.
Najbolj prizadete nižine in prisojne lege
Največ poškodb je v nižinskih gozdovih ter na prisojnih legah s sušnimi, plitvimi in revnimi tlemi. Med izraziteje prizadetimi območji so skalovita pobočja v goratem svetu, prodnata tla na Kranjskem in Sorškem polju, Dravskem in Ptujskem polju ter gozdovi na plitvih karbonatnih tleh na Krasu in v Suhi krajini.
Razlike so lahko velike že na zelo majhnih razdaljah. Drevesa na globljih in bolj namočenih tleh so ponekod še zelena, medtem ko na bližnjih sušnih legah že rjavijo in izgubljajo listje.
Najbolj očiten znak sušnega stresa je prezgodnje rumenenje, rjavenje in odpadanje listov. Gre predvsem za obrambni odziv drevesa, ki z zmanjšanjem listne površine omeji izgubo vode in si poveča možnost preživetja.
“Večina dreves si bo zato opomogla, a najbolj bodo prizadeta drevesa, ki so bila zaradi različnih vzrokov manj vitalna že pred začetkom suše in vročine. Če bodo drevesa izpostavljena sušnim in vročinskim stresom več zaporednih let, bo sušenje dreves v naslednjih letih obsežnejše,” je pojasnila vodja Službe za varstvo gozdov na ZGS Marija Kolšek.
Na najbolj prizadetih območjih so nekatere bukve, gabri, lipe, hrasti, breze in javorji že deloma ali povsem ogoleli. Pri bukvah ponekod odpada celo še zeleno listje. Iglavci za zdaj kažejo manj zunanjih znakov suše, vendar ZGS pričakuje povečano odpadanje iglic in obsežnejše napade podlubnikov.
Podlubniki bi lahko povzročili največjo škodo
Dolgotrajna vročina in pomanjkanje vode zmanjšujeta sposobnost dreves, da se branijo pred podlubniki, višje temperature pa pospešujejo njihov razvoj tudi v višjih nadmorskih višinah. Največje tveganje je pri smreki.
Razmere dodatno poslabšujejo letošnji snegolomi in vetrolomi. V februarju, marcu in juniju so močneje poškodovali 248.000 kubičnih metrov iglavcev, večinoma smreke. Manjša in večja žarišča smrekovih podlubnikov se že pojavljajo, največ pa jih je na Koroškem, Gorenjskem in v jugovzhodni Sloveniji.
Na nevarnost obsežnejših napadov je pred dnevi opozoril tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek, ki je ocenil, da slovenskim gozdovom zaradi suše in podlubnikov grozi katastrofa.
ZGS je letos lastnikom gozdov izdal 7.840 odločb za nujni posek 248.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja. Izvedenih je bilo 87 odstotkov odrejenih posekov.
Skupna količina drevja, predvidenega za posek zaradi naravnih ujm in napadov podlubnikov, ter ocenjena škoda po navedbah zavoda že presegata zakonska merila za razglasitev naravne nesreče zaradi prenamnožitve podlubnikov. ZGS je zato ministrstvu za kmetijstvo poslal poročilo o ugotovljeni prenamnožitvi v letu 2026.
Suša prizadela tudi mlada drevesa in živali
Suša, vročina in pozna pozeba so prizadele tudi sadike, posajene v zadnjih letih, ter naravno gozdno mladje. Na ZGS opažajo več odmrlih mladih dreves, slabše semenenje starejšega drevja in manjšo kalivost semen.
Drevesa, ki letos obilneje semenijo, so še bolj obremenjena. Semeneče smreke so manj odporne proti podlubnikom, pri gabrih, javorjih in lipah pa je zaradi zmanjšane vitalnosti opazno močnejše odpadanje listov.
Pomanjkanje vode in hrane vpliva tudi na prostoživeče živali. Te se v vročini pogosteje umikajo v senčne in mirne predele ter so dejavnejše v hladnejših delih dneva. Na zavodu opozarjajo, naj ljudje živali ob naravnih vodnih virih in gozdnih kalužah ne vznemirjajo.
Do sredine avgusta 82 gozdnih požarov
Izsušena tla in suha vegetacija povečujejo tudi nevarnost požarov. ZGS je do sredine avgusta evidentiral 82 gozdnih požarov, ki so zajeli 51 hektarov gozdnih zemljišč. Največ jih je bilo na Primorskem in v osrednji Sloveniji.
Največji letošnji požar je v začetku julija v občini Komen zajel 16 hektarov površine, od tega 12 hektarov gozda. Drugi največji požar je na pobočju Planje na Bovškem zajel deset hektarov.
Večina požarov je bila sicer manjših in hitro pogašenih. Kljub nedavnemu preklicu velike požarne ogroženosti v delu države prepovedi in povečana previdnost na nekaterih območjih še vedno ostajajo.
Ključni bodo prihodnji tedni in leta
Prezgodnje rumenenje in odpadanje listov še ne pomenita nujno, da bo drevo propadlo. Če se bo suša končala in bo do konca vegetacijske sezone dovolj padavin, si lahko del dreves opomore.
Vendar letošnja suša ni edini pritisk na gozdove. Že pred poletjem so jih lokalno poškodovali snegolomi, vetrolomi, pozebe in toča, njihovo vitalnost pa zmanjšujejo tudi bolezni, žuželke in obilno semenenje. Posledice letošnjega poletja bi bile zato lahko večje, kot jih je mogoče oceniti danes.
Lastnike gozdov ZGS poziva, naj gozdove redno pregledujejo, upoštevajo roke iz odločb za posek in ob znakih napada podlubnikov ali sveže podrtih smrekah čim prej obvestijo revirnega gozdarja. Za obnovo poškodovanih gozdov sta bila medtem objavljena tudi razpisa, prek katerih je na voljo dva milijona evrov.
“Le z rednim spremljanjem zdravstvenega stanja gozdov ter aktivnim in načrtnim gospodarjenjem ohranjamo vrstno in strukturno raznolikost gozdov, ki so odpornejši na vse pogostejše in silovitejše naravne ujme v obdobju podnebnih sprememb,” je poudaril Danev.
