Ameriški dolar se je prejšnji teden občutno okrepil v primerjavi z evrom, jenom in drugimi pomembnejšimi valutami. Glavni razlog je odločitev ameriške centralne banke Fed, ki je prvič po letu 2023 zvišala obrestne mere ter nakazala, da z zaostrovanjem denarne politike še ni končala.
Indeks dolarja, ki meri vrednost ameriške valute glede na košarico šestih glavnih svetovnih valut, je v tednu dni pridobil 1,1 odstotka in dosegel 100,20 točke. S tem se je približal najvišji ravni v sedmih tednih.
V primerjavi z evrom se je dolar okrepil za približno odstotek. Tečaj evra se je tako spustil na 1,1485 dolarja, kar pomeni, da je za en evro mogoče kupiti manj ameriške valute kot na začetku tedna.
Dolar je še izraziteje pridobil v primerjavi z japonskim jenom, in sicer za 2,1 odstotka, na 156,87 jena. Po tedenskem pregledu Hine so finančni trgi na ta način odgovorili predvsem na trše sporočilo ameriške centralne banke o nadaljnjem boju z inflacijo.
Fed prvič po letu 2023 zvišal obrestne mere
Fed je na septembrskem zasedanju ključno obrestno mero zvišal za četrt odstotne točke, na razpon med 3,75 in 4 odstotki. To je prvo zvišanje po letu 2023.
Predsednik Feda Kevin Warsh je po seji poudaril, da inflacija ostaja previsoka, medtem ko stanje na trgu dela in gospodarska rast centralni banki omogočata nadaljnje ukrepanje. “Naša glavna naloga je cenovna stabilnost,” je dejal.
Trgi so odločitev sicer pričakovali, večji vpliv pa je imela napoved, da bi lahko sledila še dodatna zvišanja. Kot je v svojem pregledu navedel Reuters, vsaj eno dodatno zvišanje obrestnih mer do konca leta pričakuje 16 od 18 članov odbora Feda.
Višje obrestne mere običajno podprejo dolar, saj so naložbe v ameriške državne obveznice in druge dolarske finančne instrumente za vlagatelje privlačnejše. Če trg pričakuje, da bodo ameriške obrestne mere ostale višje dlje časa, se praviloma poveča tudi povpraševanje po dolarjih.
Zaostruje tudi Japonska, Britanci za zdaj čakajo
Krepitve dolarja ni ustavila niti odločitev Banke Japonske, ki je obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke, na 1,25 odstotka. To je najvišja raven japonskih obrestnih mer v 31 letih. Kot navaja Associated Press, Tokio postopno opušča dolgoletno politiko zelo nizkih obrestnih mer.
Banka Anglije je medtem svojo ključno obrestno mero pustila pri 3,75 odstotka. Opozorila pa je, da bi se lahko zaradi višjih cen energentov in negotovosti na Bližnjem vzhodu inflacijski pritiski znova okrepili, kar bi lahko zahtevalo nadaljnje zvišanje obrestnih mer.
Kaj pomeni šibkejši evro?
Za evropska podjetja in potrošnike šibkejši evro podraži nakupe, ki se obračunavajo v dolarjih. To velja predvsem za uvoz surovin, energentov, industrijske opreme in nekaterih tehnoloških izdelkov. Vpliv se lahko sčasoma pokaže tudi pri cenah goriv, saj je nafta na svetovnih trgih večinoma denominirana v dolarjih.
Po drugi strani šibkejši evro izboljša cenovni položaj evropskih izvoznikov na trgih zunaj evrskega območja, saj so njihovi izdelki za kupce, ki plačujejo v dolarjih, relativno cenejši.
Naslednji pomemben signal za valutne trge bo oktobrsko zasedanje Feda. Če bo ameriška centralna banka obrestne mere znova zvišala ali potrdila, da jih namerava ohraniti na višji ravni dlje časa, bi dolar lahko ostal podprt tudi v naslednjih tednih.
