Sedenje je postalo nova normalnost. V službi, v avtu, doma na kavču, zvečer še pred zaslonom. Mnogi brez težav presedijo 8, 9 ali celo 10 ur na dan, pogosto brez občutka, da bi telesu s tem povzročali kaj resnega. A prav dolgotrajno sedenje je eden tistih tihih dejavnikov, ki lahko počasi, a vztrajno vplivajo na pretok krvi – in s tem na celotno počutje.
Ko sedimo dlje časa, predvsem v istem položaju, se krvni obtok v spodnjem delu telesa upočasni. Mišice nog so v mirovanju, ne pomagajo več potiskati krvi nazaj proti srcu. Posledica so težke noge, mravljinci, hladna stopala ali rahlo otekanje gležnjev. To niso le neprijetnosti – so signali, da kri ne kroži optimalno.
Posebej problematično je sedenje s pokrčenimi koleni in stisnjenimi kolki. Tak položaj dodatno ovira pretok krvi skozi večje žile, hkrati pa povečuje pritisk v spodnjem delu telesa. Sčasoma se lahko poveča tveganje za krčne žile, slabšo prekrvavitev in celo nastanek krvnih strdkov pri posameznikih z dodatnimi dejavniki tveganja.
Dolgotrajno sedenje ne vpliva le na noge. Slabši pretok krvi pomeni, da so tkiva in organi slabše preskrbljeni s kisikom. Posledica je utrujenost, zmanjšana zbranost in občutek “težkega telesa”, ki se pogosto pojavi že sredi dneva. Mnogi to pripisujejo stresu ali pomanjkanju spanca, v resnici pa je krivec pogosto nepremičnost.
Tudi srce pri tem ne ostane neobremenjeno. Ko se kri zadržuje v spodnjem delu telesa, mora srce delati nekoliko drugače, da ohranja ustrezen tlak in kroženje. Dolgoročno lahko to prispeva k povišanemu krvnemu tlaku in večji obremenitvi žilnega sistema.
Dobra novica je, da telo zelo hitro reagira na spremembe. Ni treba, da se preselite v telovadnico ali vsak dan pretečete kilometre. Že kratki premori naredijo razliko. Vstajanje vsakih 30 do 60 minut, nekaj korakov, razteg nog ali kroženje gležnjev ponovno aktivirajo mišice in spodbudijo pretok krvi.
Koristno je tudi sedenje z ravnimi stopali na tleh, menjava položajev in občasno delo stoje. Če je mogoče, telefonske klice opravite stoje ali med hojo. Telo ne potrebuje popolnosti – potrebuje gibanje.
Dolgotrajno sedenje ni nedolžno. Ne povzroči težav čez noč, a sčasoma pusti sledi. Pretok krvi je eden prvih sistemov, ki začne opozarjati, da telo ni bilo ustvarjeno za večurno mirovanje. In bolj kot ga poslušamo sproti, manj glasno bo moralo opozarjati pozneje.
