Ravno ko začnemo toniti v spanec, nas lahko nenadoma strese, noga sunkovito trzne, včasih pa imamo celo občutek, da padamo. Dogodek je lahko tako izrazit, da se povsem prebudimo. Če se zgodi le občasno, praviloma ni znak bolezni, temveč običajen pojav ob prehodu iz budnosti v spanje.
Nenadni mišični sunki ob uspavanju se imenujejo hipnični oziroma hipnagogni trzljaji. Lahko zajamejo le eno nogo ali roko, včasih pa se sunkovito premakne skoraj vse telo.
Strokovnjaki za spanje pri Cleveland Clinic pojasnjujejo, da se najpogosteje pojavijo prav v trenutku, ko človek začne zaspati, ali v začetni fazi lahkega spanca.
Zakaj imamo občutek, da padamo?
Med uspavanjem se mišice sproščajo, dihanje se umirja, srčni utrip pa upočasnjuje. Natančen vzrok hipničnih trzljajev še ni povsem pojasnjen.
Ena od teorij pravi, da možgani nenadno sproščanje mišic včasih napačno razumejo kot izgubo ravnotežja ali padec. Telo se odzove s sunkovitim krčenjem mišic, kot da bi se želelo ujeti.
Ob trzljaju se lahko pojavi tudi zelo kratka sanjska podoba – zdrs s stopnice, padec s pločnika ali izguba tal pod nogami. Ni povsem jasno, ali občutek padanja povzroči telesni sunek ali pa se mišice odzovejo na podobo, ki nastaja med uspavanjem.
Pogostejši so ob stresu in utrujenosti
Po podatkih organizacije Sleep Foundation so hipnični trzljaji pogostejši v obdobjih stresa, pomanjkanja spanja in večjega uživanja kofeina.
Možnost njihovega pojava lahko povečajo:
- kava in energijske pijače v poznih urah,
- nikotin,
- izrazita telesna utrujenost,
- neurejen urnik spanja,
- tesnoba in napetost,
- zelo intenzivna vadba pozno zvečer.
Ko smo pod stresom, telo tudi med uspavanjem težje povsem preide v umirjeno stanje. Človek je lahko fizično utrujen, živčni sistem pa še vedno ostaja v pripravljenosti. Prav takšen neenakomeren prehod v spanec lahko spremljajo mišični sunki.
Težavo lahko nato okrepi zaskrbljenost. Če človek začne pričakovati naslednji trzljaj in se ga bati, težje zaspi, pomanjkanje spanja pa poveča verjetnost, da se bo pojav ponovil.
Pomaga predvsem mirnejši večer
Občasnih trzljajev ni treba zdraviti. Zmanjšamo jih lahko z urejenim spalnim ritmom in dovolj dolgim spanjem. Pomaga tudi, če kofein omejimo na prvi del dneva, pozno zvečer pa se izognemo zelo intenzivni vadbi.
Pred spanjem lahko poskusimo:
- zatemniti prostor in odložiti telefon,
- nekaj minut počasi in umirjeno dihati,
- nežno raztegniti noge in hrbet,
- oditi v posteljo približno ob istem času,
- zmanjšati večerni alkohol in nikotin.
Trzljaj sam po sebi običajno ne pomeni, da telesu primanjkuje magnezija. Dodatkov zato ni smiselno jemati samo zaradi občasnega sunka pred spanjem, zlasti brez drugih znakov pomanjkanja.
Ni vsak nočni gib hipnični trzljaj
Za hipnični trzljaj je značilno, da se pojavi enkrat ali nekajkrat prav med uspavanjem. Ponavljajoči se gibi nog ali rok v enakomernih presledkih med spanjem so lahko povezani z drugo motnjo gibanja.
Drugačen je tudi sindrom nemirnih nog. Pri njem človek pred spanjem občuti neprijetno siljenje k premikanju nog, ki se začasno izboljša s hojo ali raztezanjem. Pri običajnem hipničnem trzljaju takšnega dolgotrajnega občutka ni.
Kdaj je smiseln pregled?
Z zdravnikom se posvetujte, če se sunki pojavljajo skoraj vsak večer, vam redno preprečujejo spanje ali se nadaljujejo skozi noč. Pregled je smiseln tudi, če se trzanje pojavlja čez dan ali ga spremljajo bolečina, mišična oslabelost, omrtvelost oziroma težave pri gibanju.
Hitrejšo obravnavo zahtevajo dogodki z izgubo zavesti, zmedenostjo, ugrizom v jezik, nenadzorovanim uriniranjem ali daljšim ritmičnim krčenjem telesa, saj ne gre več za značilen trzljaj ob uspavanju.
Nenaden sunek in občutek padanja sta torej lahko neprijetna, vendar sta večinoma le del prehoda med budnostjo in spanjem. Najpogosteje sporočata, da je živčni sistem še nekoliko preveč buden – ne pa, da je s telesom nekaj resno narobe.
