V Ženevi se danes začenja mednarodna konferenca, na kateri bodo države odločale, ali naj se začnejo pogajanja o pravno zavezujočih omejitvah avtonomnega orožja. Večina držav takšen dogovor podpira, medtem ko naj bi mu ZDA, Rusija in Izrael nasprotovale.
Po poročanju Reutersa bo vprašanje tako imenovanih smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov ena osrednjih tem pregledne konference Konvencije o nekaterih vrstah konvencionalnega orožja. Konferenca bo pod okriljem Združenih narodov potekala od 16. do 20. novembra.
Gre za orožje, ki lahko po vključitvi brez neposrednega človekovega odločanja izbere in napade tarčo. Med takšne sisteme lahko sodijo droni, roboti, kopenska vozila, tanki in podmornice, opremljeni z umetno inteligenco in naprednimi senzorji.
Večina držav želi začetek pogajanj
Večina od 128 držav pogodbenic konvencije podpira začetek pogajanj o zavezujočih pravilih. Predsedujoči konferenci je predlagal dveletni mandat za pripravo pravno zavezujočega protokola.
ZDA zagovarjajo drugačen pristop. Predlagajo petletna pogajanja, katerih rezultat bi bila nezavezujoča priporočila. Washington meni, da obstoječe mednarodno humanitarno pravo že zagotavlja ustrezen okvir za uporabo novega orožja.
Podobno stališče naj bi imela Rusija, ki je že v preteklosti nasprotovala zavezujočemu dogovoru. Po navedbah Reutersa namerava Moskva nasprotovati tudi temu, da bi predstavnik Evropske unije na konferenci dobil besedo. Izrael prav tako meni, da nova zavezujoča pravila niso potrebna.
Velika Britanija, Nemčija in Francija predlagajo začetek pogajanj, pri katerih bi vprašanje, ali bo končni dogovor pravno zavezujoč, za zdaj ostalo odprto.
Rdeči križ opozarja na odločanje o življenju in smrti
Mednarodni odbor Rdečega križa poziva k prepovedi nepredvidljivih avtonomnih sistemov in orožja, namenjenega neposrednemu napadanju ljudi. Za vse druge avtonomne sisteme zahteva jasne omejitve glede tarč, območja, trajanja ter obsega njihove uporabe.
“Države imajo ključno odgovornost zagotoviti, da prihodnost vojskovanja ne bo prepuščena strojem,” je pred konferenco opozorila predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjana Spoljaric.
Kritiki opozarjajo, da se lahko takšni sistemi vedejo nepredvidljivo in naredijo usodne napake. Ob morebitnem napadu se odpira tudi vprašanje odgovornosti: ali zanjo odgovarja poveljnik, vojak, proizvajalec, programer ali država.
Sistemi z različnimi stopnjami avtonomnosti in podporo umetne inteligence se že uporabljajo v Ukrajini, Sudanu in na Bližnjem vzhodu. Diplomati zato pričakujejo zahtevna pogajanja, možnost kompromisa pa vidijo v kombinaciji zavezujočih prepovedi in nezavezujočih smernic.










