Odbor DZ za izobraževanje je danes več ur razpravljal o napovedani šolski reformi in morebitni uvedbi osemletne osnovne šole. Minister za izobraževanje Borut Rončević je ob opozorilih dela opozicije in stroke vztrajal, da so spremembe zaradi slabših rezultatov učencev ter hitrega razvoja umetne inteligence nujne.
Nujno sejo odbora so zahtevali v Levici, Gibanju Svoboda in SD, kjer nasprotujejo napovedani ukinitvi devetletke. Kot poroča STA, so predlagatelji seje opozarjali, da javno šolstvo potrebuje več učiteljev, boljše delovne pogoje in premišljene ukrepe, ne političnih eksperimentov.
Asta Vrečko iz Levice je poudarila, da se je devetletna osnovna šola uvajala pod okriljem stroke. Od ministrstva je zahtevala analize, odgovore in vključitev vseh ključnih deležnikov v širšo razpravo, ki bi nato lahko vodila do reforme. Ministru so predstavniki opozicije očitali tudi izključevanje dela strokovne javnosti ter diskreditiranje nekaterih strokovnjakov in analiz.
Rončević: Reformo pripravljamo, ker želimo boljšo šolo
Rončević je očitke zavrnil in zagotovil, da pripravljavci reforme ničesar ne skrivajo. Po njegovih besedah je ministrstvo odprto za predloge, s katerimi bi lahko načrtovane spremembe izboljšali.
Minister je kot enega ključnih razlogov za ukrepanje izpostavil poslabšanje bralne pismenosti slovenskih 15-letnikov, ki ga je pokazala raziskava PISA 2025.
“Reforma bo temeljita, nenazadnje tudi zaradi umetne inteligence,” je napovedal. Ob tem je ocenil, da Slovenija nima na voljo še 20 let za pripravo sprememb, saj se šola in družba soočata s hitrimi tehnološkimi ter družbenimi premiki.
Poudaril je, da je treba prisluhniti ljudem z neposrednimi izkušnjami iz šolstva. “Ne želimo razvrednotiti šole in učiteljev. Reformo pripravljamo, ker želimo boljšo šolo,” je dejal.
Stroka poziva k premišljenim korakom
Predstavniki stroke so na seji opozarjali, da morajo biti posegi v šolski sistem premišljeni, njihove posledice pa sproti ovrednotene. Sistem, ki se je gradil več let, je mogoče hitro porušiti, njegova ponovna postavitev pa bi zahtevala veliko časa, so poudarjali.
Sonja Pečjak z oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete je opozorila, da je bralna pismenost kompleksen pojav. Poleg bralnih sposobnosti, ki jih otroci razvijajo v šoli, je pomembna tudi širša bralna kultura.
Po njenih besedah je treba rezultate učencev obravnavati v širšem družbenem okolju. Delež odraslih, ki redno berejo, se namreč zmanjšuje, številni med njimi pa so starši. Zato je pomembno tudi vprašanje, kakšno bralno kulturo otroci spoznavajo doma.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj je bil kritičen, ker minister v strokovni svet ni vključil predstavnikov šolskega sindikata. Opozoril je tudi, da je v predlogu proračuna ministrstva za leto 2027 predvidenih manj sredstev od letošnje realizacije. Po njegovi oceni reforma brez ustreznega financiranja ni izvedljiva.
Nekdanji šolski minister Slavko Gaber je prav tako pozval k sodelovanju s sindikati in fakultetami. “Ne smemo se sprenevedati, kako hitro se svet spreminja,” je dejal ter poudaril, da je potreben temeljit pogovor med ljudmi, ki področje dobro poznajo.
