Za razmnoževanje hrena ne potrebujemo semen ali kupljenih sadik. Dovolj je zdrava stranska korenina, vendar jo moramo pravilno obrniti in posaditi. Preprost trik z dvema različnima rezoma prepreči najpogostejšo napako ter pomaga pri razvoju daljše in bolj enakomerne korenine.
Jesen je primeren čas za presajanje in razmnoževanje hrena, še posebno na območjih z milejšimi zimami in dobro odcednimi tlemi. Koreninski potaknjenci se lahko pred zimo že nekoliko ukoreninijo, spomladi pa začnejo hitro odganjati.
Material za sajenje pripravimo ob pobiranju hrena. Od glavne korenine ločimo zdrave in čim bolj ravne stranske korenine, debele približno kot svinčnik ali prst. Dolge naj bodo od 20 do 25 centimetrov.
Trik, zaradi katerega korenine ne bomo obrnili
Najpomembnejše pravilo je zelo preprosto: zgornji del potaknjenca odrežemo naravnost, spodnjega pa poševno.
Ravni rez označuje del, ki je bil bližje listni rozeti in mora biti pri sajenju obrnjen navzgor. Poševni rez označuje spodnji del korenine, ki ga usmerimo globlje v zemljo.
Različna reza sta predvsem praktična oznaka. Ko imamo pred seboj več podobnih kosov korenin, bi brez nje težko prepoznali, kateri konec je zgornji. Enako tehniko pri pripravi sadilnih korenin priporoča tudi vrtnarska svetovalna služba Univerze v Minnesoti.
Če potaknjenec obrnemo narobe, lahko sicer še vedno požene, vendar bo rast počasnejša in bolj neenakomerna.
Odstranimo popke na osrednjem delu
Pred sajenjem lahko osrednji del potaknjenca nežno podrgnemo z grobo krpo ali topo stranjo noža. Tako odstranimo večino drobnih stranskih popkov.
Nedotaknjene pustimo le popke na zgornjih in spodnjih dveh do treh centimetrih korenine. S tem zmanjšamo nastajanje množice tankih stranskih korenin ter spodbudimo razvoj ene močnejše in bolj ravne glavne korenine.
Pri drgnjenju ne smemo poškodovati ali zarezati globoko v korenino. Namen je odstraniti drobne očesne popke na površini, ne pa lupiti potaknjenca.
Če nimamo tankih stranskih korenin, lahko uporabimo tudi vrh debelejše glavne korenine z listno rozeto. Pustimo nekaj centimetrov listnih pecljev in jo posadimo dovolj plitvo, da je nad njo približno od tri do pet centimetrov rahle zemlje.
Debeļšo korenino lahko razrežemo tudi na od 10 do 15 centimetrov dolge kose. Iz njih bodo zrasle nove rastline, vendar utegnejo biti korenine v prvi sezoni bolj razvejane.
Hren potrebuje globoko in rahlo zemljo
Gredico prekopljemo približno 25 do 30 centimetrov globoko ter odstranimo kamenje in večje trde grude. Hren najbolje uspeva v globoki, s humusom bogati in dobro odcedni zemlji.
V težkih, zbitih ali kamnitih tleh se korenine težje podaljšujejo. Namesto ravnih in sočnih lahko postanejo kratke, razvejane, grčaste ali olesenele.
Potaknjence položimo v zemljo navpično ali pod kotom približno 45 stopinj. Pri poševnem sajenju naj bo naravnost odrezani konec obrnjen navzgor, poševni pa navzdol. Zgornji del prekrijemo s približno tremi do petimi centimetri zemlje.
Med rastlinami pustimo od 30 do 40 centimetrov prostora, med vrstami pa približno 60 centimetrov. Če je zemlja suha, gredico po sajenju zmerno zalijemo.
Previdno, saj se hren hitro razširi
Hren je trpežna trajnica, ki lahko na istem mestu raste več let. Hkrati se zelo hitro širi, saj lahko nova rastlina požene že iz majhnega koščka korenine, ki ostane v zemlji.
Zato mu je najbolje nameniti rob vrta, ločeno gredo ali večjo posodo brez odprtin proti preostalemu vrtu. Če ga posadimo med druge vrtnine, lahko sčasoma zavzame precej več prostora, kot smo načrtovali.
Jesensko sajenje je najprimernejše v rahlih tleh, kjer voda pozimi ne zastaja. Na hladnejših območjih ali v težki in mokri zemlji je varneje potaknjence shraniti v vlažnem pesku ter jih posaditi zgodaj spomladi.
Največ dela bo nato s spomladanskim pletjem in nadzorovanjem širjenja. V sušnem poletju ga občasno zalijemo, saj enakomerna oskrba z vodo pomaga, da korenine ostanejo sočne in manj vlaknate.
