Rusija je po večletnih zamudah začela komercialni izvoz nafte iz velikanskega arktičnega projekta Vostok Oil. Prve pošiljke proti azijskim kupcem odvažajo tankerji, prilagojeni plovbi v ledu, Moskva pa želi proizvodnjo do leta 2030 povečati na približno milijon sodov na dan. Oddaljena lega projekta je med vojno v Ukrajini iz nekdanje slabosti postala pomembna strateška prednost.
Ruski državni naftni velikan Rosneft je septembra na novem terminalu Buhta Sever na polotoku Tajmir začel natovarjati najmanj štiri tankerje ledenega razreda. S tem je po večletnih zamudah stekel eden najambicioznejših energetskih projektov v sodobni ruski zgodovini.
Tanker Valentin Pikul je prevzel prvo pošiljko, sledil mu je tanker razreda Aframax Akademik Gubkin. Po podatkih o spremljanju ladij, ki jih navaja Reuters, naj bi na natovarjanje čakala še tankerja Vladimir Monomah in Vladimir Vinogradov.
Ruski predsednik Vladimir Putin je začetek projekta razglasil v začetku septembra. Rosneft je v uradnem sporočilu navedel, da je Putin prek videopovezave odredil začetek natovarjanja prve nafte na tanker Valentin Pikul. Družba je dogodek označila za začetek razvoja nove ruske naftne province svetovnih razsežnosti.
Sprva 150.000 sodov na dan
Začetne količine bodo precej manjše od dolgoročnih načrtov. Po navedbah virov iz ruske naftne industrije naj bi izvoz v letu 2026 znašal približno 150.000 sodov na dan oziroma od 500.000 do 700.000 ton na mesec. Večina začetne nafte naj bi prihajala iz že delujočih in zrelejših nahajališč skupine Vankor.
Rosneft namerava v drugi polovici leta 2027, ko naj bi se proizvodnji pridružila skupina nahajališč Pajaha, dobavo povečati na približno 600.000 sodov na dan. Do leta 2030 želi družba doseči milijon sodov dnevne proizvodnje oziroma približno 50 milijonov ton na leto.
Dolgoročni potencial celotnega projekta je bil v preteklosti ocenjen celo na dva milijona sodov na dan, vendar so trenutni cilji precej skromnejši. Rosneft ob tem poudarja, da bi lahko ob ugodnih gospodarskih in tržnih razmerah izvoz nekoč dosegel 100 milijonov ton na leto.
Projekt vključuje več kot 13 naftnih nahajališč na polotoku Tajmir in v vzhodni Sibiriji. Rosneft njegovo skupno bazo virov ocenjuje na sedem milijard ton oziroma približno 51 milijard sodov nafte. Gre za oceno družbe, zato je ne gre enačiti z že potrjeno in takoj dostopno komercialno zalogo.
Za prevoz nafte je bil zgrajen 790 kilometrov dolg naftovod Vankor–Pajaha–Buhta Sever, katerega predvidena zmogljivost znaša 100 milijonov ton na leto. V pristaniškem kompleksu trenutno deluje 14 rezervoarjev z zmogljivostjo po 30.000 ton, dolgoročno pa jih Rosneft načrtuje 102.
Vojna je spremenila pomen oddaljene lege
Vostok Oil velja za največji poskus Rusije, da po razpadu Sovjetske zveze razvije novo naftno in plinsko provinco. Oddaljenost arktičnih nahajališč je nekoč veljala za eno glavnih slabosti projekta, saj povečuje stroške gradnje, prevoza in vzdrževanja.
Po začetku vojne v Ukrajini pa je prav oddaljena lega postala njegova pomembna prednost. Terminal Buhta Sever je več tisoč kilometrov oddaljen od območja spopadov in ukrajinskega dosega ter Rusiji odpira neposredno pot proti azijskim trgom.
Nafta bo potovala po Severni morski poti, ki je praviloma plovna med julijem in oktobrom. Pot do Azije je lahko občutno krajša od plovbe skozi Sueški prekop, vendar zahteva uporabo tankerjev ledenega razreda, v zahtevnejših razmerah pa tudi pomoč ledolomilcev.
Nova arktična izvozna pot je za Moskvo postala še pomembnejša zaradi napadov na energetsko in pristaniško infrastrukturo v Črnem ter Baltskem morju. Rusija želi z njo zmanjšati tveganja za izvoz, ki ostaja eden glavnih virov prihodkov državnega proračuna.
Po poročanju ruske izdaje časnika The Moscow Times, ki povzema Reuters, je Rusija samo od začetka letošnje arktične plovne sezone po Severni morski poti poslala že več kot deset milijonov sodov nafte na 12 tankerjih.
Tuji vlagatelji so se po začetku vojne umaknili
Projekt, ki ga je Rosneft predstavil leta 2019, je bil sprva zamišljen kot mednarodni energetski podvig. Vanj so se vključili trgovci z energenti Trafigura ter konzorcij pod vodstvom Vitola, širše načrte pa je podpiral tudi nekdanji veliki delničar Rosnefta BP.
Po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 so se zahodni partnerji zaradi sankcij in političnega pritiska začeli umikati iz ruskih naložb. Rosneft je moral zato projekt nadaljevati predvsem z lastnimi sredstvi in domačo opremo, začetek proizvodnje pa se je zamaknil za več let.
Ruska družba navaja, da je bilo v Vostok Oil doslej vloženih približno štiri bilijone rubljev. Za projekt je bilo izvrtanih več kot 2000 vrtin, na gradbiščih in drugih objektih pa naj bi delalo več kot 50.000 ljudi.
Januarja 2025 so ZDA dodatno zaostrile ukrepe proti ruskemu energetskemu sektorju. Ameriško finančno ministrstvo je sankcije razširilo na ruske proizvajalce, naftne storitve in več kot 180 plovil, ameriško zunanje ministrstvo pa je ukrepalo tudi proti velikemu ruskemu naftnemu projektu. Namen ukrepov je omejevanje prihodkov, s katerimi Moskva financira vojno v Ukrajini.
Kljub sankcijam je Rusiji uspelo začeti izvoz, vendar bo šele rast proizvodnje v prihodnjih letih pokazala, ali lahko Vostok Oil doseže napovedane količine. Za zdaj je dejanski izvoz s 150.000 sodi na dan še daleč od milijona sodov, ki jih Rosneft napoveduje za konec desetletja.
O zapletih pri omejevanju ruskih energetskih prihodkov smo na Portal24.si poročali tudi v prispevku EU brez dogovora o novih sankcijah: Omejitev cene ruske nafte zamrznjena.
