Ko nas stvari, ki smo se jih nekoč veselili, ne pritegnejo več, pogosto najprej pomislimo na preveč dela, premalo denarja ali pomanjkanje prostega časa. Včasih se razlog skriva tudi v življenju, ki je postalo povsem predvidljivo.
Rutina sama po sebi ni slaba. Pomaga nam organizirati dan, zmanjšuje število odločitev in prinaša občutek varnosti. Težava lahko nastane, ko v vsakdanu ni več ničesar, kar bi vzbudilo radovednost, pričakovanje ali občutek napredka.
Vsak dan poteka po isti poti, družimo se z istimi ljudmi, pripravljamo enake obroke in večere preživljamo na podoben način. Življenje je lahko urejeno in mirno, kljub temu pa dobimo občutek, da tedni minevajo brez dogodkov, ki bi si jih zares zapomnili.
Tudi na dobre stvari se navadimo
Psihologi takšno prilagajanje pojasnjujejo s hedonično adaptacijo. Gre za proces, pri katerem se človek postopoma navadi na pozitivno spremembo, zato mu ta sčasoma ne prinaša več enakega zadovoljstva.
Nova služba, stanovanje, avtomobil ali partnerska zveza nas lahko sprva zelo razveselijo. Ko postanejo del običajnega življenja, občutek novosti zbledi. To ne pomeni, da nam niso več pomembni, temveč da jih začnemo doživljati kot nekaj samoumevnega.
Raziskava psihologov Kennona Sheldona in Sonje Lyubomirsky je pokazala, da lahko prilagajanje na pozitivne spremembe upočasnita predvsem ohranjanje hvaležnosti in vnašanje raznolikosti v prijetne izkušnje. Za več zadovoljstva torej ni nujno potrebna nova življenjska prelomnica.
Majhna sprememba je lahko dovolj
Za prekinitev enoličnosti ni treba pustiti službe, se preseliti ali rezervirati dragega potovanja. Pomaga lahko že nekaj, česar ne počnemo avtomatično.
Lahko se odpravimo na sprehod po drugi poti, pripravimo novo jed, obiščemo kraj v bližini, kamor še nikoli nismo zavili, pokličemo osebo, s katero se že dolgo nismo slišali, ali se lotimo spretnosti, ki nas je vedno zanimala.
Pomembno ni, da je izkušnja velika ali draga, temveč da prekine ustaljeni vzorec in zahteva našo pozornost. Novi dražljaji nas za nekaj časa umaknejo z “avtopilota”, dan pa se zaradi njih ne zlije tako hitro z vsemi prejšnjimi.
Tudi z novostmi ni treba pretiravati. Nenehno iskanje novih dejavnosti lahko postane le še ena obveznost. Več pomeni, da izberemo nekaj, kar nas res zanima, in temu namenimo čas, ne da bi že razmišljali o naslednjem cilju.
Veseli nas tudi pričakovanje
Dobro počutje se ne začne šele v trenutku, ko se nekaj zgodi. Del veselja lahko prinese že načrtovanje prijetnega dogodka.
Raziskava, objavljena v reviji Psychological Science, je pokazala, da je bilo pričakovanje doživetij za udeležence praviloma prijetnejše in vznemirljivejše kot čakanje na materialni nakup. Izlet, koncert, skupno kosilo ali srečanje s prijatelji nam tako lahko polepša že dneve pred dogodkom.
Zato je koristno imeti v koledarju nekaj, česar se veselimo. To ni nujno velik dopust. Lahko je sobotni izlet, večer brez telefonov, obisk kina ali preprosto zajtrk na kraju, ki ga še ne poznamo.
Kdaj ne gre več samo za rutino?
Občasno dolgočasje in občutek, da potrebujemo spremembo, sta običajna. Dolgotrajna izguba zanimanja in veselja pa ni nekaj, kar bi morali odpraviti zgolj z novim hobijem ali izletom.
Če potrtost, brezvoljnost ali nezmožnost uživanja trajajo več tednov ter vplivajo na delo, odnose, spanje ali vsakodnevne obveznosti, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Tudi NIJZ med ključnimi značilnostmi depresije navaja dolgotrajno depresivno razpoloženje oziroma izgubo zadovoljstva ob dejavnostih, ki jih je človek prej rad opravljal.
Včasih torej res potrebujemo le nekaj svežine. Drugič nam počutje sporoča, da gre za več kot običajno naveličanost. Pomembno je, da razlike ne spregledamo.
