Vlada namerava do konca leta pripraviti noveli Zakona o medijih in Zakona o RTV Slovenija. V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) napovedane spremembe podpirajo, vendar zahtevajo učinkovitejši nadzor nad medijskim lastništvom, boljše možnosti za financiranje novih medijev, večjo zaščito novinarskih virov in drugačno sestavo sveta RTV Slovenija. Pričakujejo tudi, da jih bo vlada vključila v pripravo zakonodaje.
Iz okvirnega načrta normativne dejavnosti za leto 2026, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji 23. julija, je razvidno, da naj bi vlada do konca leta pripravila, državni zbor pa sprejel spremembi obeh zakonov.
Z novelo Zakona o medijih želi vlada prenoviti sistem finančnih podpor medijem in zagotoviti pogoje za svobodo izražanja ter pravico državljanov do obveščenosti. Sprememba Zakona o RTV Slovenija pa naj bi posegla v določbe o vodenju, upravljanju in nadzoru javnega zavoda ter njegovi javni službi.
V ZNP obe nameri načeloma podpirajo, ob tem pa so predstavili obsežen seznam sprememb, ki jih pričakujejo od nove zakonodaje.
AVK brez denarja in kadrov za presojo koncentracije
V združenju najprej opozarjajo na težave pri ugotavljanju nedovoljene lastniške koncentracije v medijih. Novela, sprejeta v času prejšnje vlade Roberta Goloba, je presojo medijske koncentracije z ministrstva za kulturo prenesla na Agencijo za varstvo konkurence (AVK), vendar ji po navedbah ZNP za izvajanje nove naloge ni zagotovila potrebnih sredstev.
“Tako agencija trenutno omenjenih presoj ne more izvajati, s čimer je zakon v tem delu mrtva črka na papirju,” so zapisali v ZNP.
Agencija naj poleg denarja ne bi imela niti dovolj primerno usposobljenega strokovnega kadra. ZNP zato predlaga ustanovitev posebnega oddelka znotraj AVK, ki bi bil pristojen izključno za izvajanje nalog, povezanih z medijskim trgom.
“Po oceni AVK bo treba letno za učinkovito izvajanje omenjenih nalog zagotoviti vsaj 500.000 evrov, na kar je agencija opozarjala že prejšnjo ministrico za kulturo Asto Vrečko, vendar je bila pri tem neuspešna, kljub temu da se je Vrečkova pogosto javno hvalila z omenjenim zakonom,” navajajo.
Po oceni združenja je treba zagotoviti, “da bo AVK pri presoji medijskih koncentracij operativna in tudi oziroma predvsem učinkovita”.
Preverjali bi tudi skrite lastnike in finančne tokove
ZNP predlaga še razširitev pooblastil AVK pri ugotavljanju dejanskega lastništva medijskih podjetij. Agencija po njihovem ne bi smela preverjati zgolj formalnih podatkov, temveč tudi morebitno skrito lastništvo, finančne tokove in povezave med osebami.
“Organ mora imeti možnost preverjati finančne tokove in druge povezave med osebami, za katere sumi, da so dejanski lastniki medija, ter slamnatimi lastniki,” so poudarili.
Po njihovem se namreč lahko s prenosom formalnega lastništva na druge osebe zaobide zakonodaja, namenjena preprečevanju medijske koncentracije, mediji pa se v ozadju še vedno kopičijo v rokah enega lastnika.
Kot primer navajajo medije, povezane z Martinom Odlazkom.
“Med drugim je dobro poznan primer medijev Martina Odlazka, kjer se v velikem delu dejanski lastnik skriva za slamnatimi lastniki. S tem se zaobide zakonodajo, namenjeno preprečevanju medijske koncentracije, v ozadju pa se mediji kopičijo v rokah enega človeka,” trdijo v ZNP.
Dodajajo, da naj bi bil takšen način delovanja opazen tako na področju radijskih postaj kot rumenega in drugega tiska. Pri tem se sklicujejo na ugotovitve portala Pod črto.
Podpora novim medijem, ne velikim medijskim hišam
Pomemben del predlogov se nanaša na razdeljevanje javnega denarja. ZNP meni, da bi morala novela izboljšati možnosti za financiranje novih in nastajajočih medijev, ki predstavljajo alternativo velikim in dolgo uveljavljenim medijskim hišam.
“Treba je omiliti trenutne stroge pogoje za sofinanciranje novih in nastajajočih medijev, ki jih je po našem mnenju prejšnja vlada zaostrila predvsem z namenom zaščite položaja starih prevladujočih medijev,” so zapisali.
V združenju obstoječim prevladujočim medijem očitajo, da so v zadnjih 35 letih praviloma podpirali levo politično opcijo. Ker po njihovi presoji ne kažejo želje po večji notranji pluralnosti, bi bilo treba ustvarjanje bolj raznolikega medijskega prostora spodbuditi z razvojem novih medijev.
“Glede na dejstvo, da stari prevladujoči mediji ne kažejo nobene želje po pluralizaciji, je mogoče večjo pluralnost medijev doseči le z novimi, svežimi mediji, ki bodo predstavljali tudi drugačna stališča,” menijo.
Nasprotujejo pa možnosti, da bi država z javnim denarjem podpirala velike medijske hiše.
“Te so pri nas praviloma v lasti podjetij z milijonskimi prihodki in dobički, zato ni utemeljenega razloga, da so takšne medijske hiše financirane iz javnih sredstev,” so pojasnili.
Razkritje novinarskega vira le v izjemnih primerih
ZNP zahteva tudi spremembo določbe, po kateri mora novinar razkriti svoj vir, če mu to odredi sodišče. V združenju menijo, da je varovanje vira ena temeljnih novinarskih obveznosti.
“Varovanje vira je temeljna dolžnost novinarja, v katero ne bi smela posegati niti sodna veja oblasti,” so poudarili.
Sodišče bi po njihovem lahko razkritje vira odredilo samo v posebej utemeljenih in izjemnih primerih.
“Sodišče lahko novinarju razkritje vira odredi samo v izjemnih primerih, denimo ob grožnjah terorizma, ogrožanja javne varnosti in drugih posebej utemeljenih primerih,” predlagajo.
Pripombe imajo tudi glede pristojnosti medijskega inšpektorja pri ugotavljanju sovražnega govora. Nasprotujejo temu, da bi lahko inšpektor po lastni presoji odločal, kaj predstavlja sovražni govor.
Če bo določba kljub temu ostala v zakonu, zahtevajo možnost učinkovitega in predvsem hitrega sodnega varstva.
“Nujno je zagotoviti, da lahko medij odločbo inšpektorja izpodbija v hitrem sodnem postopku, ne pa v upravnem postopku na upravnem sodišču, kjer postopki zaradi njegove preobremenjenosti praviloma trajajo več let,” so zapisali.
Nasprotujejo tudi temu, da bi bili pod nadzorom inšpektorata in določbami medijskega zakona o sovražnem govoru tudi tako imenovani vplivneži. Njihovo ravnanje je po oceni ZNP že urejeno s kazensko zakonodajo.
ZNP: Sedanji svet RTV Slovenija ni pluralen
Pri napovedani spremembi Zakona o RTV Slovenija ZNP v ospredje postavlja sestavo sveta javnega zavoda. Po njihovem sedanja ureditev ne zagotavlja ustrezne svetovnonazorske pluralnosti.
“V svet zavoda so bili namreč na podlagi trenutne ureditve imenovani zgolj in izključno predstavniki levega svetovnonazorskega prepričanja,” trdijo.
Na nepluralnost naj bi po njihovi oceni kazala tudi glasovanja sveta.
“To so pokazala tudi prva in vsa nadaljnja glasovanja, v katerih svet zavoda odločitve sprejema tako rekoč z enoumno stoodstotno večino,” navajajo.
V ZNP opozarjajo, da pomemben del slovenske družbe pripada desnosredinskemu oziroma sredinskemu svetovnonazorskemu prostoru, vendar v svetu RTV Slovenija po njihovi oceni nima svojega predstavnika.
“Vsaj polovico družbe, sodeč po zadnjih volitvah, predstavljajo ljudje, ki so desnosredinskega oziroma sredinskega svetovnonazorskega prepričanja. Ti v svetu nimajo niti enega svojega predstavnika,” so zapisali.
Ustavno sodišče je julija odločilo, da ključni deli Golobove novele Zakona o RTV Slovenija niso v neskladju z ustavo. Razveljavilo pa je določbo, ki je omogočala predčasno razrešitev člana sveta že na podlagi ovadbe Komisije za preprečevanje korupcije. Več o odločitvi smo pisali v prispevku Golobova novela o RTVS prestala ustavno presojo.
Očitki o obračunavanju z novinarji
Po navedbah ZNP se sestava sveta odraža tudi pri imenovanju odgovornih urednikov in direktorjev ter posledično v programu javne radiotelevizije.
“Med drugim je nova uprava takoj po prevzemu funkcij brezkompromisno obračunala z vsemi novinarji, za katere je ocenjevala, da so desnosredinskega prepričanja,” trdijo v združenju.
Ob tem opozarjajo na sodne postopke nekdanjih oziroma premeščenih zaposlenih proti javnemu zavodu.
“Kdor se ni pokoril, je bil odpuščen, tudi nezakonito, kar se je pokazalo tudi v uspešnih tožbah novinarjev, ki so se odločili tožiti RTV Slovenija, med njimi Valentin Areh in drugi,” so zapisali.
ZNP nepluralnost vidi tudi v izboru gostov, političnih komentatorjev in drugih sogovornikov. Po njihovih navedbah v programu prevladujejo ljudje levosredinskega svetovnonazorskega prepričanja, predstavnikov drugih pogledov pa naj bi bilo le za vzorec.
“Med gosti, komentatorji in sogovorniki RTV Slovenija prevladujejo ljudje levosredinskega svetovnonazorskega prepričanja, preostalih pa je le za vzorec, kar ustvarja zgolj navidezen občutek pluralnosti,” ocenjujejo.
Posebej omenjajo oddajo Z Marcelom, ki je po njihovem “tako vsebinsko kot glede na izbor gostov povsem enoumna”.
Kot primera izpostavljajo tudi povolilno oddajo s štirimi po njihovi oceni levo usmerjenimi političnimi komentatorji ter oddajo Omizje z naslovom Mediji znova tarča politike?, predvajano 16. julija 2026. Voditeljica Tanja Starič je v njej gostila tri novinarje, ki jih ZNP opredeljuje kot levosredinsko usmerjene.
Kritični so tudi do nekaterih kadrovskih odločitev na javnem zavodu.
“Nedopustno je tudi, da posamezna odgovorna uredniška mesta zasedajo novinarji, ki za svoje delovno mesto nimajo zadostne izobrazbe,” so navedli.
Kot zgled omenjajo zakon iz leta 2010
V ZNP zato zahtevajo spremembo načina imenovanja sveta RTV Slovenija, ki bi po njihovem omogočil zastopanost različnih svetovnonazorskih usmeritev.
“Treba je zagotoviti drugačno sestavo sveta RTV Slovenija, tako da bo ta bolj pluralen in da bodo vanj lahko imenovani tudi člani z drugačnim svetovnonazorskim prepričanjem,” poudarjajo.
Po njihovi presoji je doslej največjo pluralnost v svetu javnega zavoda omogočal zakon, sprejet leta 2010. To naj bi pokazala večletna uporaba zakona in delovanje sveta ob menjavah različnih vlad.
Predlogi ZNP prihajajo tudi v času finančnih težav javnega zavoda. RTV Slovenija lahko pri državni zakladnici najame do 9,5 milijona evrov posojila, hkrati pa išče še dodatno bančno financiranje. Več v prispevku Zakladnica RTV dovolila 9,5-milijonsko zadolžitev, zavod pa išče še bančni kredit.
Odzive na težave zavoda smo povzeli tudi v prispevku RTV v likvidnostnih težavah: Žan Mahnič zahteva prestrukturiranje, Resni.ca sprašuje, kam je šel denar.
V ZNP so ob koncu izrazili še pričakovanje, da jih bo vlada vključila v pripravo napovedanih zakonodajnih sprememb.
“V ZNP izražamo pričakovanje, da bomo vključeni v napovedane spremembe medijske zakonodaje,” so sklenili.
