Državni zbor je s 45 glasovi za in 35 proti sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Slovenija bo 7. avgusta obeleževala dan Triglava, spremenjeni pa bosta tudi imeni praznikov Primorske in Prekmurja. Novi državni praznik ne bo dela prost dan.
Po poročanju STA bo dan Triglava posvečen 7. avgustu 1895, ko je duhovnik, skladatelj in planinec Jakob Aljaž na vrhu najvišje slovenske gore postavil Aljažev stolp. Ta je pozneje postal eden najprepoznavnejših simbolov slovenstva, slovenske države in prizadevanj za ohranitev slovenskega značaja gora.
Predlog za uvedbo novega praznika so v parlamentarni postopek konec prejšnjega mandata vložili poslanci takratnih koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Aktualna koalicija je predlog med obravnavo razširila še s spremembo poimenovanja praznikov Primorske in Prekmurja.
Vrnitev Primorske namesto priključitve
Slovenija bo tako 15. septembra po novem praznovala praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Beseda “priključitev”, ki je bila del dosedanjega poimenovanja, bo nadomeščena z izrazom “vrnitev”.
Sedemnajstega avgusta bomo medtem zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Iz dosedanjega imena praznika bo črtana besedna zveza “priključitev Prekmurja”.
V koaliciji so pojasnili, da spremembi vračata poimenovanji, ki sta v zakonu veljali od leta 2005. Prepričani so, da prazniki niso zgolj datumi na koledarju, ampak nosijo tudi sporočilo o zgodovini naroda in njegovem razumevanju lastne državnosti.
Izraz “vrnitev Primorske” po njihovi oceni jasneje poudarja, da je bila Primorska zgodovinski del slovenskega narodnega prostora, ki je bil po prvi svetovni vojni z rapalsko pogodbo odtrgan od matične domovine. Podobno naj bi novo poimenovanje prekmurskega praznika v ospredje postavljalo združitev tamkajšnjih Slovencev z matičnim narodom.
Opozicija spremembe označila za ideološki poseg
Spremembama so ostro nasprotovali v Svobodi, SD in Levici. Poslanec Svobode Lenart Žavbi je koaliciji očital, da je z dopolnilom posegla v zgodovinski spomin dveh slovenskih pokrajin.
“Z enim amandmajem ste uničili in oskrunili zgodovinski spomin dveh ključnih slovenskih pokrajin,” je dejal Žavbi. Opozoril je tudi na pomisleke zakonodajno-pravne službe glede dopustnosti dopolnila.
Koalicija je očitke o ideološkem spreminjanju praznikov zavrnila. Njeni predstavniki so poudarili, da besedi “vrnitev” in “združitev” ne zmanjšujeta zgodovinskega pomena dogodkov, temveč bolj jasno izražata pripadnost Primorske in Prekmurja slovenskemu narodnemu prostoru.
Dan Triglava ne bo dela prost dan
Sedmi avgust z uvedbo dneva Triglava ne bo postal dela prost dan. Namen praznika je predvsem poudariti kulturni, zgodovinski in simbolni pomen Triglava ter vlogo Jakoba Aljaža pri ohranjanju slovenskega značaja naših gora.
Aljaž je zemljišče na vrhu Triglava kupil za pet goldinarjev, stolp pa je dal izdelati na lastne stroške. Z njegovo postavitvijo je želel v času vse močnejših nacionalnih sporov v gorah poudariti slovensko prisotnost. Stolp je preživel obe svetovni vojni in menjave držav, danes pa je zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena.
S sprejetjem novele bo imela Slovenija nov državni praznik, hkrati pa bosta poimenovanji praznikov Primorske in Prekmurja znova bolj neposredno poudarjali njuno povezanost z matičnim narodom.
