Državni zbor je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku, ki prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v nov specializirani tožilski organ ter ustanovitev posebnega kazenskega sodišča. Zakon so podprle koalicijske poslanske skupine in Resni.ca, medtem ko so v Svobodi, SD in Levici glasovali proti.
Poslanci so potrdili tudi koalicijska dopolnila, med drugim rešitev glede plač sodnikov, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče. Večina opozicijskih dopolnil, s katerimi so v Svobodi, SD in Levici predlagali črtanje ključnih določb, ni dobila zadostne podpore.
Sprejetje zakona predstavlja uresničitev ene glavnih predvolilnih obljub Demokratov. Predsednik stranke in gospodarski minister Anže Logar je parlamentarno odločanje označil za “tektonski premik pri oblikovanju institucije za pregon korupcije”. Po njegovih besedah javnost od organov pregona upravičeno pričakuje konkretne rezultate.
Od preiskave do sodne odločitve
Po poročanju STA je pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za ključen korak v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Poudaril je, da državljani ne pričakujejo obsodb za vsako ceno, temveč zakonite preiskave, opravljeno delo pristojnih organov in sodne odločitve v razumnem času.
“Tudi oprostilna sodba je odločitev pravne države, večna negotovost pa ni,” je dejal minister Zupančič.
Novi sistem naj bi vzpostavil jasnejšo povezavo med policijsko preiskavo, delom tožilstva in odločanjem sodišča. Nacionalni preiskovalni urad bo pri zadevah iz pristojnosti sedanjega Specializiranega državnega tožilstva dobil natančneje določeno vlogo, tožilski organ Skok pa naj bi bil kadrovsko in analitično okrepljen.
Sedanje štiri specializirane sodne oddelke bo nadomestilo specializirano kazensko sodišče, na katerem se bodo sodniki osredotočali na najzahtevnejše primere korupcije, organiziranega kriminala, pranja denarja in gospodarskega kriminala.
Minister je zavrnil opozicijske očitke, da bo zakon politiki omogočil vplivanje na izbiro tožilcev in odločanje o tem, koga bodo organi pregona preiskovali. Zagotovil je, da pravosodni minister ne bo samovoljno določal tožilcev ali odločal, kdo bo kazensko preganjan.
“Korupcije ne smemo meriti po politični barvi osumljenca. Korupcija nima strankarske izkaznice, tudi pravna država je ne sme imeti,” je poudaril minister.
Koalicija pričakuje merljive rezultate
Poslanec SDS Luka Simonič je ocenil, da sedanji sistem ni dovolj povezan in da ne zagotavlja jasne institucionalne odgovornosti. Po njegovih besedah namen zakona ni ustanavljanje novih organov zaradi njih samih, temveč oblikovanje povezane verige od preiskave do sodbe.
“Dovolj je tega, da poslušamo samo o aferah, ni pa sodnega epiloga,” je dejal Simonič. Uspešnost Skoka bo po njegovem treba presojati na podlagi merljivih rezultatov.
Janez Žakelj iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus je poudaril, da se vsi strinjajo, da je korupcija v Sloveniji resen problem. Prepričan je, da država potrebuje učinkovitejši sistem oziroma, kot se je izrazil, “metlo, da pomete s korupcijo”.
Podporo so napovedali tudi v Resni.ci. Poslanec Nedeljko Todorović je opozoril na dolgotrajne postopke, izločanje dokazov, ponavljanje sojenj in zastaranja, zaradi katerih številne odmevne zadeve ne dobijo jasnega epiloga.
Različna stališča koalicije in opozicije smo podrobneje predstavili že v včerajšnjem prispevku o zakonu o Skoku.
Opozicija vztraja pri očitkih o politizaciji
V Svobodi, SD in Levici so zakonu nasprotovali. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je opozorila, da se Specializirano državno tožilstvo v resnici predvsem preimenuje ter da med kaznivimi dejanji v pristojnosti novega specializiranega sodišča ni zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Minister Zupančič je odgovoril, da tega kaznivega dejanja ne vsebuje niti sedanji katalog Specializiranega državnega tožilstva, Skok pa bo lahko prevzel tudi zadeve, ki sicer niso izrecno navedene v katalogu.
V SD so posegu v sistem imenovanja državnih tožilcev očitali, da ogroža neodvisnost pravosodja, Levica pa je zakon označila za poseg politike v delo tožilstva.
Koalicija te očitke zavrača. Zupančič je napovedal, da sprejetje zakona o Skoku predstavlja šele prvi korak, ministrstvo pa se bo zdaj lotilo še sprememb zakona o kazenskem postopku. Logar pričakuje, da bosta ustanovitev Skoka in reforma kazenskega postopka skupaj prinesli učinkovitejši pregon korupcije ter najzahtevnejših oblik kriminala.
