Čeprav vse države evroobmočja uporablja skupno valuto in zanje velja enotna denarna politika Evropske centralne banke, se obrestne mere za nova stanovanjska posojila močno razlikujejo. Najnovejši podatki Evropske centralne banke za april kažejo, da razpon med najcenejšim in najdražjim trgom presega dve odstotni točki.
Povprečna obrestna mera za nova stanovanjska posojila v evroobmočju je znašala 3,43 odstotka, Slovenija pa se je z 2,99 odstotka uvrstila med države z najugodnejšim financiranjem nakupa nepremičnin.
Malta na vrhu, baltske države na dnu lestvice
Najnižjo povprečno obrestno mero je imela Malta z 2,08 odstotka, sledile so Bolgarija (2,45 odstotka), Španija (2,80 odstotka), Portugalska (2,85 odstotka), Hrvaška (2,95 odstotka) in Slovenija (2,99 odstotka).
Na drugi strani lestvice je bila Latvija s 4,18 odstotka, sledili sta Estonija s 4,05 odstotka in Litva s 3,88 odstotka. Med dražjimi trgi so tudi Nemčija s 3,84 odstotka, Belgija in Nizozemska.
Razlika med najugodnejšim in najdražjim trgom se občutno pozna pri stroških odplačevanja. Pri 20-letnem stanovanjskem posojilu v višini 200.000 evrov bi mesečni obrok na Malti znašal približno 1.019 evrov, v Latviji pa okoli 1.231 evrov. To pomeni več kot 200 evrov razlike vsak mesec.
Na koncu odplačilne dobe bi posojilojemalec v Latviji banki vrnil skoraj 295.000 evrov, na Malti pa približno 245.000 evrov, kar pomeni skoraj 51.000 evrov razlike v skupno plačanih obrestih.
Slovenija med državami z nižjimi stroški zadolževanja
Za slovenske kupce nepremičnin je podatek o 2,99-odstotni povprečni obrestni meri razmeroma ugoden tudi v primerjavi z največjim evropskim gospodarstvom. V Nemčiji so nova stanovanjska posojila aprila v povprečju dosegla 3,84 odstotka, kar pomeni skoraj eno odstotno točko višji strošek financiranja.
Pomemben razlog za razlike je struktura nacionalnih bančnih trgov. V baltskih državah prevladujejo posojila s spremenljivo obrestno mero, ki se hitro odzivajo na spremembe referenčnih obrestnih mer Evropske centralne banke. V Latviji, Estoniji in na Finskem predstavljajo več kot triindevetdeset odstotkov vseh novih stanovanjskih posojil, medtem ko povprečje evroobmočja znaša le okoli petnajst odstotkov.
V državah, kot so Francija, Španija in Portugalska, so precej bolj razširjena posojila s fiksno obrestno mero, ki gospodinjstvom omogočajo večjo predvidljivost stroškov skozi daljše obdobje.
Razlike kljub skupni denarni politiki
Na višino obrestnih mer vplivajo tudi konkurenca med bankami, način financiranja bančnega sistema in razpoložljivost domačih depozitov. Manjši in bolj koncentrirani bančni trgi imajo pogosto višje kreditne pribitke, medtem ko močna konkurenca pritiska na zniževanje cen posojil.
Podatki tako kažejo, da enotna denarna politika sama po sebi še ne pomeni enotnih pogojev za zadolževanje. Stroški financiranja nakupa stanovanja ostajajo v veliki meri odvisni od države, v kateri posameznik najema posojilo, pri čemer Slovenija trenutno sodi med ugodnejše trge v evroobmočju.
