Nova analiza posnetkov sonde New Horizons je razkrila prve dokaze, da je po površju Plutona v razmeroma nedavni preteklosti tekla tekočina. Ne gre za vodo, temveč najverjetneje za tekoči dušik, ki skozi razpoke prodira izpod ogromnega ledenika Sputnik Planitia.
Pluton velja za zamrznjen in oddaljen svet na robu Osončja, nova raziskava pa kaže, da njegova površina morda ni tako nespremenljiva, kot se zdi. Znanstveniki so na posnetkih, ki jih je sonda New Horizons posnela med preletom leta 2015, prepoznali temne sledi, podobne potem, ki na zemeljskih ledenikih nastanejo po stiku s tekočino.
Kot je objavila ameriška vesoljska agencija NASA, gre za prve dokaze o razmeroma nedavnem pretakanju tekočine na Plutonovi površini.
Tekočina naj bi prihajala izpod ledenika
Sledi so našli na severnem robu Sputnik Planitie, ogromnega ledenika iz zamrznjenega dušika, ki predstavlja zahodni del Plutonovega značilnega svetlega “srca”. Na posnetkih so vidne tanke temne črte in nekoliko širša temna območja med ledenimi strukturami, velikimi kot mesta.
Raziskovalci menijo, da so bila ta območja občasno in začasno omočena s tekočim dušikom. Dež na Plutonu zaradi njegovega izjemno redkega ozračja in nizkih temperatur ni mogoč, zato naj bi tekočina skozi razpoke prihajala izpod ledenika.
Možna razlaga je tako imenovano taljenje pri dnu ledenika. Notranja toplota Plutona bi lahko pod dovolj debelo plastjo ledu ustvarila razmere, v katerih dušik začasno ostane tekoč. Nato bi se skozi razpoke dvignil proti površju, jo omočil in za seboj pustil temnejše sledi.
“Pluton nas nikoli ne neha presenečati,” je ob objavi ugotovitev dejal vodja raziskave in glavni raziskovalec misije New Horizons Alan Stern. Po njegovih besedah rezultati ne kažejo le, da se je tekočina pojavila na površju, temveč tudi na obstoj doslej neznanih površinskih sprememb, ki se s časom spreminjajo.
Raziskava je bila 31. julija objavljena v znanstveni reviji The Planetary Science Journal. Avtorji poudarjajo, da sonda pretakanja tekočega dušika ni opazovala neposredno. Gre za razlago površinskih struktur, ki se najbolje ujema z razpoložljivimi posnetki in fizikalnimi pogoji na Plutonu.
New Horizons je Pluton preletela julija 2015 in ostaja edina sonda, ki je ta pritlikavi planet raziskovala od blizu. Njeni posnetki še več kot desetletje pozneje prinašajo nova odkritja. Podobno tudi starejši podatki drugih vesoljskih misij spreminjajo predstave o planetih – nedavna analiza je denimo pokazala, da so bila lahko jezera na Marsu tekoča kljub izjemno mrzlemu podnebju.
