Sladkane brezalkoholne pijače niso problematične le zaradi zob in telesne teže. Raziskava med več kot 6.000 šolarji jih je povezala tudi s slabšimi izvršilnimi funkcijami, ki sodelujejo pri pomnjenju, načrtovanju in obvladovanju vedenja.
Gazirane pijače, sladkani čaji, sadne pijače in energijski napitki vsebujejo veliko dodanega sladkorja, občutka sitosti pa praviloma ne ustvarijo tako kot trda hrana. Otrok lahko zato v kratkem času zaužije veliko sladkorja in energije, ne da bi imel občutek, da je pojedel obrok.
Pozornost raziskovalcev se vse bolj usmerja tudi v morebitne povezave med prehrano in otrokovimi kognitivnimi sposobnostmi. Ena večjih raziskav je pokazala, da so otroci, ki so pogosteje pili sladkane pijače, dosegali slabše rezultate pri ocenjevanju tako imenovanih izvršilnih funkcij.
Raziskava ni nova in ne dokazuje poškodbe možganov
V raziskavi, objavljeni leta 2021 v znanstveni reviji Nutrients, je sodelovalo 6.387 otrok, starih od 6 do 12 let, iz 5 osnovnih šol v kitajskem mestu Guangzhou. Podatke so zbrali leta 2019.
Starši oziroma skrbniki so s pomočjo vprašalnika poročali o pogostosti in količini sladkanih pijač, raziskovalci pa so ocenili otrokove izvršilne funkcije. Te obsegajo sposobnosti, ki jih otrok potrebuje za osredotočanje, načrtovanje, delovni spomin, prilagajanje spremembam ter nadzor vedenja in čustvenih odzivov.
Otroci, ki so sladkane pijače uživali vsaj 2-krat na teden, so imeli v primerjavi z otroki, ki jih niso pili, za 62 odstotkov višje obete za izrazitejše težave na skupnem kazalniku izvršilnih funkcij.
To ne pomeni, da sladkana pijača neposredno poškoduje otrokove možgane. Raziskava je bila presečna, zato je pokazala povezavo v določenem trenutku, ne pa vzroka in posledice. Podatki o pitju so temeljili na vprašalnikih, na rezultate pa lahko vplivajo tudi spanje, telesna dejavnost, celotna prehrana, družinske razmere in druge navade.
Kaj so izvršilne funkcije?
Izvršilne funkcije lahko primerjamo z notranjim organizatorjem, ki otroku pomaga, da začne nalogo, si zapomni navodilo, ostane zbran in se ustavi, preden se odzove prenagljeno.
Te sposobnosti otrok uporablja, ko:
- sledi več zaporednim navodilom,
- dokonča domačo nalogo,
- se pripravi na pouk,
- počaka, da pride na vrsto,
- obvlada razočaranje,
- načrtuje, kako bo rešil problem.
Slabši rezultat na vprašalniku še ne pomeni motnje ali diagnoze. Pokaže lahko le, da ima otrok na nekaterih področjih več težav, kot jih je običajno pričakovati za njegovo starost.
Sladkane niso samo gazirane pijače
Izraz sladkane pijače ne zajema le klasičnih gaziranih napitkov. Mednje lahko sodijo tudi sadne pijače z dodanim sladkorjem, sladkani ledeni čaji, športni in energijski napitki ter različni mlečni napitki.
Pomembna je razlika med 100-odstotnim sadnim sokom in sadno pijačo. Sok nima nujno dodanega sladkorja, še vedno pa vsebuje veliko prostih sladkorjev in manj vlaknin kot cel sadež. Zato tudi sok ni najboljša pijača za žejo.
Energijske pijače so za otroke še posebej neprimerne, saj poleg sladkorja pogosto vsebujejo kofein in druge poživljajoče sestavine.
Prepoved običajno ni najboljša rešitev
Otrok zaradi občasnega kozarca sladke pijače ne bo razvil težav s spominom ali vedenjem. Pomembna je pogostost in vprašanje, katera pijača je doma običajna izbira.
Ameriški CDC kot najboljši možnosti brez dodanega sladkorja izpostavlja vodo in navadno nesladkano mleko. Sladkane pijače povezuje tudi z večjim tveganjem za čezmerno telesno težo, sladkorno bolezen tipa 2 in zobno gnilobo.
Prehod je lahko postopen. Starši lahko sladke pijače redkeje kupujejo, vodo ponudijo ohlajeno ali ji dodajo koščke sadja, predvsem pa sami pokažejo enake navade.
Sladkana brezalkoholna pijača ni dokazano “najslabša pijača za možgane”, je pa slaba izbira za vsakodnevno žejo. Glavna otroška pijača naj ostane voda.
