RTV Slovenija je tik pred izplačilom julijskih plač ostala brez 2,5 milijona evrov pričakovanega posojila državne zakladnice. Uprava zagotavlja, da bodo plače in honorarji kljub temu izplačani pravočasno, dodatni denar pa išče pri komercialnih bankah. Na zaplet sta se ostro odzvala poslanec SDS Žan Mahnič in stranka Resni.ca.
Likvidnostni položaj RTV Slovenija se je tik pred izplačilom julijskih plač bistveno poslabšal. Javni zavod je na podlagi predhodnega dogovora z ministrstvom za finance računal na 12 milijonov evrov posojila iz sistema enotnega zakladniškega računa države, direktorat za zakladništvo pa mu je odobril 9,5 milijona evrov.
RTV je tako ostala brez 2,5 milijona evrov likvidnih sredstev, na katera je računala pri načrtovanju tekočih obveznosti. Iz uprave so pozneje sporočili, da izplačilo julijskih plač 14. avgusta in honorarjev 18. avgusta ni ogroženo.
„Uprava je izvedla potrebne ukrepe in zagotovila sredstva za njihovo pravočasno izplačilo. Prav tako potekajo aktivnosti za zagotovitev dodatnih virov financiranja,“ so navedli na RTV Slovenija. Zavod je že začel pridobivati ponudbe komercialnih bank za novo kreditno financiranje.
Predsednica uprave Natalija Gorščak je pojasnila, da se RTV Slovenija pri državni zakladnici zadolžuje vsak mesec, da bi premostila obdobje do priliva denarja iz RTV-prispevka.
„RTV vsak mesec za čas, preden pride na račun denar od plačila RTV-prispevka, najema kredite,“ je povedala. Po njenih besedah se je tokrat prvič zgodilo, da direktorat ni uresničil predhodnega dogovora o višini posojila.
„Na tak način nas v bistvu peha v naročje komercialnih bank, kjer vemo, da so obresti višje. To pomeni, da bomo morali več plačati za denar, ki smo si ga prej lahko normalno izposojali od države,“ je opozorila.
Resni.ca: Če ob 163 milijonih ni denarja za plače, je težava v sistemu
Na finančni položaj javnega zavoda se je v objavi na omrežju X ostro odzvala stranka Resni.ca. Izpostavila je, da je RTV Slovenija za leto 2026 načrtovala približno 163 milijonov evrov prihodkov, od tega okoli 109 milijonov iz obveznega RTV-prispevka. Stroški dela redno zaposlenih naj bi presegali 100 milijonov evrov.
„Kljub temu danes beremo, da brez dodatnega denarja in novega kredita ni zagotovljena niti tekoča likvidnost,“ so zapisali v stranki.
Ob tem so dodali, da tokrat puščajo ob strani vprašanja politične pristranskosti, agitiranje in kakovost programa ter se osredotočajo zgolj na poslovanje zavoda.
„Če ustanova ob skoraj 163 milijonih evrov načrtovanih prihodkov ne zmore zagotoviti niti plač, potem težava ni zgolj v tem, da potrebuje še več denarja. Težava je v sistemu, ki omogoča avtomatično financiranje brez zadostne odgovornosti, racionalizacije in nadzora nad porabo,“ so navedli.
Resni.ca je ob tem spomnila na svoj predlog zakona o ukinitvi obveznega RTV-prispevka. Po njihovih navedbah cilj predloga ni ukinitev javne radiotelevizije.
„Ne zato, da bi ukinili javno radiotelevizijo, ampak da bi ukinili samoumevnost, da lahko vedno znova posežejo v žepe ljudi, ne glede na rezultate svojega dela in poslovanja. Tudi o tem bo referendum 11. oktobra,“ so zapisali.
„RTV mora obstajati. Toda biti mora racionalna, odgovorna, pluralna in vredna zaupanja državljanov,“ so dodali ter sklenili, da bi se morali odgovorni nehati spraševati samo, kje bodo dobili še več denarja, in se vprašati, „kam je šel ves denar, ki so ga že dobili“.
Žan Mahnič: Niti evra več brez resnega prestrukturiranja
Še ostrejši je bil poslanec SDS Žan Mahnič. V objavi na omrežju X je zahteval temeljito prestrukturiranje javnega zavoda, vključno s spremembo zakonodaje.
“RTV Slovenija ne sme dobiti niti evra davkoplačevalskega denarja več, dokler ne pride do resnega prestrukturiranja,” je zapisal Mahnič in dodal, da bi morale prestrukturiranje spremljati tudi zakonske spremembe. RTV je označil za “levičarsko vrečo brez dna”.
Dodal je, da bi bilo najbolje, če bi RTV do takrat financirale stranke, „za katere tam delajo“, pri čemer je navedel Gibanje Svoboda, SD in Levico.
Današnji zaplet je sicer treba ločiti od vprašanja 15,23 milijona evrov proračunskih sredstev, ki jih RTV letos pričakuje za narodnostne programe in glasbeno produkcijo. Zavod naj bi prejel 10,88 milijona evrov za narodnostne programe in 4,35 milijona za glasbeno produkcijo, a denar še ni bil nakazan.
RTV meni, da ji sredstva pripadajo neposredno na podlagi zakona, pristojni državni organi pa zahtevajo sklenitev pogodb, s katerimi bi uredili namensko porabo in nadzor. Finančne težave RTV Slovenija tako niso povezane zgolj z današnjim znižanjem posojila, temveč tudi z daljšim sporom glede proračunskega financiranja, nižjimi oglaševalskimi prihodki in visokimi stroški dela.
Čeprav letni prihodki in trenutno stanje denarja na računu niso ista stvar, pa redno zadolževanje za izplačilo plač kaže, da je denarni tok javnega zavoda izrazito ranljiv. Uprava za zdaj zagotavlja, da bodo tokratne plače in honorarji izplačani pravočasno.
