Še včeraj dolga sporočila, načrti in občutek bližine, danes pa tišina. Novi izraz iz sveta zmenkov opisuje ljudi, ki se ob prvih znakih resnejšega odnosa nenadoma umaknejo.
Začetek je skoraj popoln. Sporočila prihajajo brez čakanja, pogovori trajajo pozno v noč, skupni načrti pa nastajajo, še preden utegnete pogledati koledar. Nato se odnos poglobi – in nekaj se nenadoma spremeni.
Odgovori postajajo krajši, dogovori se prestavljajo, toplino pa zamenja nenavadna razdalja. Prav to vedenje je v svetu spletnih zmenkov dobilo ime “puffer-fishing”.
Izraz je navdihnila riba napihovalka, ki se ob zaznani nevarnosti napihne in ustvari razdaljo. V ljubezenski različici gre za človeka, ki se začne umikati takrat, ko odnos ni več le prijetno spogledovanje, temveč bi lahko postal nekaj resnega.
Včeraj zelo blizu, danes nedosegljiv
Najbolj značilna je nenadna sprememba. Oseba, ki je prej sama iskala stik, začne odgovarjati z zamikom. Načrti za prihodnost izginejo, pogovori postanejo površinski, vsak poskus približevanja pa sproži novo oddaljevanje.
Takšno vedenje je za drugo stran še posebej zmedeno, ker ni jasnega konca. Namesto odgovora ostane prostor za ugibanje: sem rekel kaj narobe, sem bil preveč odprt, bi moral še malo počakati?
Razlog je lahko strah pred bližino, slaba izkušnja iz prejšnjega razmerja ali preprosto nepripravljenost na resen odnos. Tišina pa lahko pomeni tudi nekaj precej manj zapletenega – da je zanimanje minilo, oseba pa tega ne zna povedati naravnost.
Ne lovite nekoga, ki vztrajno beži
Če se takšno vedenje ponavlja, pomaga neposredno vprašanje. Brez dolgih analiz in branja med vrsticami povejte, kaj opažate in kaj od odnosa pričakujete.
Razumevanje tujega strahu pred bližino je lepo, ne pomeni pa, da morate tedne čakati na drobtinice pozornosti. Nekdo lahko potrebuje čas, toda tudi to zna povedati. Če namesto pogovora vedno znova izbere izginotje, vprašanje ni več, zakaj se umika, temveč koliko časa ste mu pripravljeni slediti.
