Poslanka Resni.ce Katja Kokot je po posmehljivih odzivih na njeno poslansko vprašanje o umetnem vplivanju na vreme opozorila, da gre za dejansko obstoječe in strokovno obravnavano področje. Vprašanje je po njenih besedah pripravila na pobudo volivcev.
Poslanka Katja Kokot je na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje o umetnem vplivanju na vreme in geoinženiringu. Zanimalo jo je, katere dejavnosti na tem področju je Slovenija v zadnjih desetih letih dovolila, naročila, financirala ali pri njih sodelovala.
Vlado je vprašala tudi o programih, raziskavah oziroma poskusih vplivanja na oblake, padavine, točo, temperaturo, sončno sevanje in druge atmosferske procese. Zanima jo, kdo tovrstne dejavnosti dovoljuje ter kako država nadzira njihove morebitne vplive na okolje in zdravje ljudi.
Kokot izhaja iz dejstva, da se v Sloveniji že izvaja letalska obramba pred točo, zato želi izvedeti, ali v državi potekajo tudi druge dejavnosti umetnega vplivanja na vreme.
Katja Kokot: Vprašanje sem pripravila na pobudo volivcev
Na vprašanje so se posmehljivo odzvali Mladi Svobode. „Katja Kokot ne more iz svoje kože. Morda kdaj dobimo tudi vprašanje, ali je Zemlja res okrogla,“ so zapisali na družbenih omrežjih.
Oster je bil tudi Dnevnik, kjer so vprašanje označili za „umotvor“ in zapisali, da si predstavljajo težave vladnega uradnika, ki bo moral nanj strokovno odgovoriti.
Kokot se je na zapis odzvala na omrežju X. Pojasnila je, da je poslansko vprašanje o modifikaciji vremena pripravila na pobudo volivcev, odziv Dnevnika pa po njenem mnenju sproža pomislek, „ali je del naše populacije, še posebej novinarske, popolnoma nerazgledan“.
„Protitočno obrambo poznamo vsi in je en tak tipičen primer modifikacije vremena, ki se ga pogosto uporablja,“ je poudarila.
Ob tem je navedla, da ne gre za nič novega. „Kitajska in Dubaj odkrito priznavata različne metode modifikacije vremena, o tem je napisanih tudi veliko strokovnih del,“ je zapisala ter kot primer priložila diplomsko nalogo iz repozitorija Univerze v Ljubljani.
Umetno vplivanje na vreme ni izmišljeno področje
Da umetno vplivanje na vreme ni zgolj predmet spletnih teorij, potrjuje tudi Svetovna meteorološka organizacija. Med postopke spreminjanja vremena uvršča predvsem zasejevanje oblakov, katerega namen je lahko povečanje količine padavin, zmanjševanje toče ali razprševanje oblačnosti.
Organizacija obenem opozarja, da so možnosti takšnih tehnologij omejene. Ni denimo dokazanih metod, s katerimi bi bilo mogoče z zasejevanjem oblakov nadzorovati poplave, tornade, udare strel in druge nevarne vremenske pojave.
Kokot v poslanskem vprašanju ne omenja tako imenovanih kemičnih sledi oziroma „chemtrailsov“, temveč od vlade zahteva konkretne podatke o programih, izvajalcih, dovoljenjih in nadzoru. Odgovor vlade bo tako pokazal, katere dejavnosti umetnega vplivanja na vreme se v Sloveniji dejansko izvajajo.
