Do leta 2075 naj bi se število starejših od 65 let podvojilo. Države iščejo skupen odgovor na starostno diskriminacijo, zanemarjanje in zlorabe, ki jih sedanje mednarodne pogodbe ne obravnavajo posebej.
Združeni narodi pripravljajo mednarodni sporazum, ki bi starejšim zagotovil posebno in učinkovitejše varstvo človekovih pravic. Pobudo podpira tudi Slovenija, pogajanja pa potekajo v času, ko naj bi se število ljudi, starejših od 65 let, v prihodnjih petih desetletjih podvojilo.
Prvi teden vsebinskih pogovorov se je danes končal v Ženevi. Proces vodi Argentina, med njegovimi vidnejšimi podpornicami pa so še Brazilija, Slovenija, Filipini in Gambija. Podporo sta izrazili tudi Južna Afrika in Čile, poroča Reuters.
Argentinski veleposlanik pri ZN v Ženevi Carlos Mario Foradori je poudaril, da se države ne želijo odzvati le na sedanje težave, temveč vzpostaviti sistem, ki bo vzdržal tudi pričakovano staranje prebivalstva. “Zgraditi želimo instrument, ki bo okrepil dostojanstvo, zaščito in pravice milijonov starejših ljudi po svetu,” je dejal.
Starost ostaja spregledana osebna okoliščina
Mednarodne pogodbe že prepovedujejo več oblik diskriminacije, starejšim pa ni namenjena nobena posebna konvencija. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da se zato številne omejitve, povezane s starostjo, obravnavajo kot nekaj samoumevnega.
Mednje uvrščajo obvezno upokojevanje, zgornje starostne meje za opravljanje nekaterih družbenih nalog in slabšo dostopnost določenih preventivnih zdravstvenih pregledov. Bridget Sleap iz organizacije Human Rights Watch meni, da je odločitev, po kateri mora nekdo prenehati delati zgolj zato, ker je dosegel določeno starost, arbitrarna.
Posebno občutljivo je vprašanje ravnanja s stanovalci domov za starejše. Predsednica evropske mreže AGE Platform Europe Heidrun Mollenkopf opozarja, da velik del dogajanja v ustanovah ostaja skrit. Kot primer je navedla dajanje pomirjeval ljudem z demenco predvsem zaradi lažjega nadzorovanja njihovega vedenja. Omenila je tudi primere najhujših zlorab, a podrobnosti ni razkrila.
Konvencija bi lahko naletela na odpor
Pogajanja o pravicah starejših na ravni ZN v različnih oblikah potekajo že od leta 2011. Nov zagon jim je dala pandemija covida-19, ki je nesorazmerno prizadela starejše, pozneje pa še vročinski valovi z velikim številom žrtev v tej starostni skupini.
Do končnega dogovora je kljub temu še daleč. Nekatere države bi lahko nasprotovale strožjim obveznostim zaradi morebitnih dodatnih stroškov zdravstvenega in socialnega varstva, druge pa bi si lahko prizadevale za manj zavezujoče določbe.
Pogajalci se bodo v Ženevi znova sestali oktobra. Mollenkopfova, ki je stara 85 let, glede hitrosti postopka ni pretirano optimistična: “Upam, da bodo sporazum sprejeli še v času mojega življenja. A bojim se, da ga ne bodo.”
