Ogenj je na severovzhodu države zajel več kot 12.000 hektarjev površin. Z njim se spopadajo stotine pripadnikov reševalnih enot in 30 letal, prihodnji teden pa se lahko temperature znova povzpnejo do 44 stopinj Celzija.
Obsežen gozdni požar pri kraju Orés v španski pokrajini Aragon je v eni noči zajel več kot 12.000 hektarjev oziroma približno 120 kvadratnih kilometrov površin. Zaradi hitro napredujočega ognja so morali evakuirati več kot tisoč prebivalcev okoliških krajev.
Pri gašenju sodeluje 300 pripadnikov španske vojaške enote za izredne razmere, iz zraka pa jim pomaga 30 zračnih plovil. Helikopterji vodo zajemajo neprekinjeno, v posameznih trenutkih jih je bilo nad požariščem hkrati pet.
Dolgotrajna vročina je rastlinje po velikem delu države močno izsušila in ustvarila idealne razmere za širjenje požarov, poroča Reuters. Prebivalce iz ogroženih krajev so začasno namestili tudi v športni dvorani v mestu Ejea de los Caballeros.
“Hiše so rešene, prav tako ljudje, vse drugo pa je šlo v plamenih,” je razmere opisala evakuirana prebivalka Maria Pilar Arregui.
Španiji grozi nov dvig temperatur
Zadnji vročinski val sicer popušča, a le začasno. Španska meteorološka agencija AEMET napoveduje, da se bodo temperature že v soboto znova začele dvigovati. Prihodnji teden bi se lahko v delih Andaluzije in Kastilje – Manče povzpele od 42 do 44 stopinj Celzija.
Vroč in suh zrak iz severne Afrike bo zajel velik del države, zato so vremenoslovci razglasili izredno veliko nevarnost novih požarov.
Gasilci se z ognjem spopadajo tudi v okolici Madrida in v provinci Guadalajara, kjer je zgorelo okoli 1500 hektarjev. Zaradi nevarnosti so preventivno evakuirali otroški poletni tabor.
V visoki pripravljenosti so tudi oblasti na območju Aten. Grški gozdovi so pod nadzorom brezpilotnih letal s termalnimi kamerami, pred kampi pa so namestili vozila z vodnimi topovi.
Na severovzhodu Nemčije gasilci medtem že skoraj teden dni gasijo požar v narodnem parku Müritz. Njihovo delo otežuje neeksplodirano strelivo, ki je ostalo na nekdanjem vojaškem vadbišču.
Neurja v Franciji zahtevala dve življenji
Umikanje vročine je v delih Evrope spremljal prihod silovitih neviht. V Franciji sta umrla najmanj dva človeka, brez električne energije pa je ostalo 53.000 gospodinjstev.
V kraju Saint-Victurnien v osrednjem departmaju Haute-Vienne je umrla ženska, na katero je padlo drevo. V Dolomieuju na vzhodu države so v delavnici, ki je zagorela po udaru strele, našli mrtvega moškega.
Največ izpadov elektrike so zabeležili v jugovzhodni regiji Auvergne-Rhône-Alpes in jugozahodni Novi Akvitaniji, je sporočil upravljavec omrežja Enedis. Veter in ponekod tudi toča sta se pozneje umirila, francoska meteorološka služba pa je odpravila oranžno opozorilo za jugovzhod države.
Neurja so prizadela tudi jug Nemčije, kjer je umrla še ena oseba. Supercelična nevihta je prinesla močan veter in točo s premerom do pet centimetrov, zaradi katere so se vozniki skrivali pod avtocestnimi nadvozi.
Vročina ovira energetiko in rečni promet
Suša se v Franciji od konca maja vztrajno stopnjuje. Visoke temperature Sredozemskega morja so ogrozile delovanje plinske elektrarne Martigues na jugu države, saj je voda postala pretopla za hlajenje. V prvotnem besedilu je bila napačno navedena jedrska elektrarna.
Vročina je zmanjšala tudi francosko jedrsko proizvodnjo. Zaradi segretih rek ni bilo na voljo 4,9 gigavata jedrskih zmogljivosti, dodatnih 2,5 gigavata pa je izpadlo v elektrarni Chooz zaradi nizkega vodostaja reke Meuse.
Nizek vodostaj Rena je v Nemčiji omejil tovorni rečni promet in zvišal stroške prevoza. Padavine so gladino ponekod že nekoliko dvignile, v prihodnjih dneh pa pričakujejo še več dežja.
Povprečna najvišja temperatura v zahodni Evropi je danes dosegla 27,5 stopinje Celzija, kar je 4,2 stopinje nad običajno najvišjo temperaturo za 17. julij v obdobju od leta 1961 do 1990.
Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da Evropo lahko čakajo novi smrtonosni tedni. Po podatkih znanstvenikov, ki spremljajo presežno umrljivost, je vročinski val ob koncu junija zahteval skoraj 10.000 več življenj, kot bi jih pričakovali v običajnih razmerah.
“Skoraj 10.000 presežnih smrti, poletja pa še ni konec,” je opozoril regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hans Henri P. Kluge.
