Cena prehrane, ki zagotavlja dovolj vseh ključnih hranil, se je v petih letih zvišala za četrtino. Najdražji niso osnovni viri kalorij, temveč sadje, zelenjava in živila živalskega izvora.
Skoraj vsak tretji prebivalec sveta si ne more privoščiti zdrave prehrane. Po najnovejših podatkih Združenih narodov je takšnih ljudi 2,69 milijarde, stroški najcenejše prehrane, ki zadovolji vse prehranske potrebe, pa še naprej naraščajo.
Podatke je pred objavo poročila o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu predstavil glavni ekonomist Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) Máximo Torero Cullen, navaja Euronews. Celotno poročilo bo objavljeno 21. julija.
Cena zdrave prehrane se je v zadnjih petih letih zvišala za 25 odstotkov in zdaj v povprečju znaša 4,28 mednarodnega dolarja na osebo na dan. Znesek je prilagojen razlikam v kupni moči med državami, zato ga ni mogoče neposredno pretvoriti v evre.
Za primerjavo: mednarodni prag skrajne revščine znaša tri dolarje na osebo na dan, izraženo po pariteti kupne moči iz leta 2021, pojasnjuje Svetovna banka.
Kalorije so poceni, hranila ne
Glavni izziv ni zagotavljanje zadostne količine hrane, temveč dostop do raznolike prehrane, bogate z vitamini, minerali, beljakovinami in drugimi pomembnimi hranili.
“Kalorije so razmeroma poceni, hranilna vrednost pa ne,” je poudaril Torero.
Osnovna živila, kot so žita, krompir in druge vrste korenovk, zagotavljajo večino dnevnega vnosa kalorij, predstavljajo pa le okoli 13 odstotkov stroškov zdrave prehrane.
Sadje in zelenjava zagotavljata približno pet odstotkov kalorij, a pomenita 16 odstotkov vseh stroškov. Živila živalskega izvora predstavljajo skoraj 30 odstotkov cene zdravega jedilnika.
“Izziv ni proizvesti dovolj kalorij, temveč hranila narediti cenovno dostopnejša,” je dejal ekonomist FAO.
Posledice niso le lakota
Nezmožnost nakupa zdrave prehrane ne pomeni nujno, da človek nima dovolj kalorij. Pomeni lahko, da njegov jedilnik temelji predvsem na cenejših škrobnih živilih in ne vsebuje dovolj sadja, zelenjave, stročnic, beljakovin ter drugih hranilno bogatih živil.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da raznolika in uravnotežena prehrana zmanjšuje tveganje za nenalezljive bolezni. Med njimi so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in nekatere vrste raka. Nezdrava prehrana zato ne povečuje le podhranjenosti, temveč tudi globalno breme kroničnih bolezni, navaja WHO.
