V opoziciji se krepi podpora pobudi za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. V Gibanju Svoboda opozarjajo, da bi zakon lahko posegel v človekove pravice, zasebnost državljanov in njihovo komunikacijo, zato so se pridružili zbiranju podpisov za razpis referenduma. Enako so storile tudi SD, Levica in Vesna.
Poslanec Svobode Matej Grah je pojasnil, da je odločitev o podpori pobudi v sredo sprejel izvršni odbor stranke. Po njegovem mnenju želi aktualna koalicija z novelo vzpostaviti “tako imenovano politično policijo”.
“Preiskovalne komisije imajo seveda zelo pomembno pristojnost, predvsem takrat, ko je sum tehten oziroma ko je sum pri določenih osebah ali združbah tudi zaznan, ne pa takrat, ko se mogoče vladajoči koaliciji zazdi, da je lepo nekoga preiskovati, diskreditirati in na ta način vpletati vse dele civilne družbe ali politične akterje,” je dejal.
Opozicija stopa v kampanjo
Po Grahovih besedah se bodo v Svobodi aktivno vključili v zbiranje podpisov in terensko kampanjo. Napovedal je sodelovanje s civilno družbo, pri čemer bodo pomagali pri organizaciji stojnic, dejavnostih na družbenih omrežjih in drugih oblikah podpore.
S tem se je pobudi pridružil celoten opozicijski blok strank, ki so sestavljale prejšnjo vlado pod vodstvom Roberta Goloba. Koordinatorja Levice Luka Mesec in Asta Vrečko sta svoj podpis pod pobudo oddala že prvi dan zbiranja podpisov.
Podporo referendumu je v sredo napovedala tudi SD. V stranki menijo, da gre za vprašanje, ki zadeva samo jedro ustavne demokracije in varstva človekovih pravic.
Svoj podpis bo prispeval tudi poslanec Resnice Nedeljko Todorović. Čeprav je Resnica novelo v parlamentu podprla, ker se jim je zdela ustrezna rešitev, po njegovih besedah z referendumom nimajo težav.
Zbiranje podpisov do sredine julija
Zbiranje potrebnih 40.000 podpisov se je začelo v sredo in bo trajalo do 14. julija. Pobudo je vložila skupina državljanov, med katerimi so nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic, ustanovljenega pred 38 leti. Med prvopodpisanimi so Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.
Novelo zakona o parlamentarni preiskavi je državni zbor sprejel konec maja.
Sporna omejitev pravnega varstva
Po noveli posamezniki, ki so predmet parlamentarne preiskave, ne bi mogli več izpodbijati akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Namesto tega bi lahko zaradi morebitnih kršitev človekovih pravic na upravnem sodišču izpodbijali šele končno poročilo parlamentarne preiskovalne komisije.
Pobudniki referenduma opozarjajo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki po njihovem mnenju preprečuje politične zlorabe parlamentarnih preiskav.
Kot poroča STA, nasprotniki zakona menijo, da spremembe zmanjšujejo pravno zaščito posameznikov, medtem ko zagovorniki novele poudarjajo potrebo po učinkovitejšem delovanju parlamentarnih preiskovalnih komisij.
