Slovensko sodstvo bo 1. januarja 2027 doživelo največjo organizacijsko spremembo v zadnjih treh desetletjih. Sedanjih 44 okrajnih sodišč se bo preoblikovalo v zunanje oddelke 11 okrožnih sodišč, vendar njihove lokacije praviloma ostajajo. Za stranke bo največja sprememba možnost, da bo nova zadeva obravnavana na drugi lokaciji znotraj istega sodnega okrožja.
Reorganizacijo prvostopenjskih sodišč splošne pristojnosti določa novi zakon o sodiščih. Po pojasnilih Vrhovnega sodišča je cilj sprememb enakomernejša razporeditev dela med sodniki, zmanjšanje razlik v njihovi obremenjenosti ter hitrejše reševanje sodnih postopkov. Reforma zajema približno 3500 sodnikov in drugih zaposlenih v sodstvu.
Sedanja okrajna sodišča se ne zapirajo. Kot zunanji oddelki okrožnih sodišč bodo še naprej delovala na obstoječih lokacijah, kjer bodo stranke lahko oddajale vloge in urejale druge sodne zadeve.
Začeti postopki ostajajo na isti lokaciji
Za ljudi, ki imajo sodni postopek že odprt, reforma praviloma ne prinaša spremembe kraja obravnave.
Postopki, začeti pred 1. januarjem 2027, se bodo nadaljevali in zaključili na lokaciji, na kateri so se začeli. Reorganizacija sama po sebi tudi ne bo razlog za zamenjavo sodnika.
Sodniki bodo zadeve, ki jih že obravnavajo, dokončali. Do zamenjave bo lahko prišlo iz enakih razlogov kot doslej, na primer zaradi upokojitve ali odhoda sodnika oziroma zaradi potrebe po zagotovitvi sojenja v razumnem roku.
Sodna pisanja bo mogoče tudi po začetku reforme vlagati na sedanjih lokacijah okrajnih sodišč oziroma prihodnjih zunanjih oddelkih. Na teh lokacijah bo še naprej mogoče urejati zemljiškoknjižne zadeve in pridobiti potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku.
Nove zadeve se bodo razporejale znotraj okrožja
Več sprememb bodo občutile stranke v postopkih, začetih po 1. januarju. Nove zadeve ne bodo več organizacijsko vezane na posamezno okrajno sodišče, temveč na okrožno sodišče kot celoto.
To pomeni, da bo lahko nova zadeva dodeljena sodniku na drugi lokaciji znotraj istega sodnega okrožja. Stranka bo iz sodnega vabila jasno izvedela, kje in kdaj bo potekala obravnava.
Če bo stranka težje mobilna ali bodo obstajali drugi upravičeni razlogi, bo mogoče sojenje organizirati na zunanjem oddelku, ki ji je bližje.
Končna razporeditev posameznih pravnih področij med zunanjimi oddelki še ni v celoti določena. Sodišča napovedujejo, da bodo vse praktične informacije o oddaji vlog, uradnih urah, kontaktih in pristojnostih posameznih oddelkov objavila pred začetkom nove ureditve.
Spremembe tudi na Štajerskem in v Pomurju
Na območju mariborskega sodnega okrožja se bodo okrajna sodišča v Mariboru, Slovenski Bistrici in Lenartu združila z Okrožnim sodiščem v Mariboru. Sedanje lokacije bodo ostale, spremenila pa se bo organizacija oddelkov in razporejanje novih zadev.
V Pomurju bodo sedanja okrajna sodišča v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni postala zunanji oddelki Okrožnega sodišča v Murski Soboti.
Okrajni sodišči na Ptuju in v Ormožu se bosta vključili v Okrožno sodišče na Ptuju, sodišče v Ormožu pa bo nadaljevalo delo kot njegov zunanji oddelek. Na Koroškem bo dosedanje Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu vključeno v tamkajšnje okrožno sodišče.
Vsi prvostopenjski sodniki bodo okrožni sodniki
Reforma uvaja tudi enoten naziv sodnika na prvi stopnji. Po 1. januarju ne bo več razlikovanja med okrajnimi in okrožnimi sodniki, saj bodo vsi imeli naziv okrožnega sodnika.
Spremembe se nanašajo samo na okrajna in okrožna sodišča. Delovna in socialna sodišča, Upravno sodišče, višja sodišča ter Vrhovno sodišče v reorganizacijo niso vključeni.
Vrhovno sodišče pojasnjuje, da nova organizacija ohranja dostopnost sodišč na sedanjih lokacijah, vodstvom okrožnih sodišč pa omogoča prožnejšo razporeditev sodnikov in zadev tja, kjer so obremenitve največje.
