Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je izdala 363 odločb za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov. Upravičencem je odobrila skupno 4,02 milijona evrov za posege na 178 hektarjih vinogradniških površin, denar pa bo izplačan v prihodnjih dneh.
Od skupne površine, za katero so bile izdane odločbe, je 90 hektarjev vinogradov v vzhodni in 88 hektarjev v zahodni kohezijski regiji. Delež sofinanciranja je v obeh regijah znašal 47,48 odstotka.
Kot je sporočila Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, je podpora namenjena prilagajanju vinogradniške pridelave razmeram na trgu, posodabljanju proizvodnje ter vzdrževanju in uravnavanju obsega vinogradniških površin.
Kaj obsega prestrukturiranje vinograda?
Prestrukturiranje lahko vključuje zamenjavo sort vinske trte, spremembo lokacije vinograda ali izboljšanje tehnologije pridelave. Pri zasaditvah mora biti obstoječi vinograd praviloma starejši od deset let.
Posebni pogoji veljajo pri zamenjavi sort s precepljanjem. V tem primeru vinograd ne sme biti mlajši od petih oziroma starejši od 20 let.
Podpora je del ukrepov skupne kmetijske politike, njen namen pa je vinogradnikom omogočiti, da zasaditve prilagodijo povpraševanju, naravnim razmeram in sodobnejšim načinom pridelave. Pri izboljšanju tehnologije gre lahko za spremembe, ki omogočajo učinkovitejšo obdelavo, zmanjšujejo stroške ali izboljšujejo kakovost pridelka.
Kdo je upravičen do podpore?
Za sredstva lahko zaprosijo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina ter prestrukturirajo najmanj 0,1 hektarja strnjene vinogradniške površine.
Upravičenec mora obdelovati najmanj 0,5 hektarja vinogradov. Na posebej določenih območjih je spodnja meja 0,3 hektarja. Za ponovno zasaditev mora imeti tudi ustrezno dovoljenje.
Do podpore so upravičena tudi kmetijska gospodarstva, ki morajo vinograd prestrukturirati zaradi uradno potrjenega pojava zlate trsne rumenice. Gre za nevarno in neozdravljivo bolezen vinske trte, zaradi katere je treba okužene trte odstraniti.
Kot smo že poročali na Portal24, je zlata trsna rumenica prisotna v vseh slovenskih vinorodnih deželah. Število okužb se je lani močno povečalo zlasti na Štajerskem, v Prekmurju, na Bizeljskem in v Beli krajini. Bolezen prenaša ameriški škržatek, njeno širjenje pa je mogoče omejevati z odstranjevanjem okuženih trt in pravočasnim zatiranjem prenašalca.
Izdaja odločb sovpada z začetkom glavnega dela trgatve in obveznostmi vinogradnikov ob koncu pridelovalne sezone. Nosilci, ki obdelujejo najmanj 0,1 hektarja vinogradov oziroma pridelek tržijo, morajo letošnji pridelek grozdja, mošta in vina prijaviti najpozneje do 20. novembra.
