Zlata trsna rumenica je prisotna v vseh slovenskih vinorodnih deželah, v letu 2025 pa so zaznali velik porast okužb zlasti na Štajerskem, v Prekmurju, na Bizeljskem in v Beli krajini. Vinogradniki morajo okužene trte odstraniti in pravočasno zatirati ameriškega škržatka.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) poziva vinogradnike in vse druge imetnike trt k doslednemu izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice. Gre za eno najnevarnejših bolezni vinske trte, ki je prisotna v vseh slovenskih vinorodnih deželah.
“Širjenje bolezni je mogoče omejevati le z doslednim odstranjevanjem okuženih trt in pravočasnim zatiranjem ameriškega škržatka, ki bolezen prenaša,” so opozorili z zbornice. Na razmejenih območjih so ukrepi zakonsko obvezni, letos pa ostajajo enaki kot v preteklem letu.
Po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bila zlata trsna rumenica v Sloveniji prvič potrjena leta 2005 pri Kopru. Pozneje so jo odkrili tudi v Posavju in na Štajerskem, sledili pa so večji izbruhi v Slovenski Istri, na Krasu, Dolenjskem ter Ljutomersko-Ormoškem območju. Leta 2025 se je število okužb močno povečalo predvsem na Štajerskem, v Prekmurju, na Bizeljskem in v Beli krajini.
Kako prepoznati okuženo trto?
Prvi znaki bolezni se lahko pojavijo že kmalu po cvetenju, običajno v začetku julija, najbolj opazni pa postanejo od avgusta naprej. Pri belih sortah se okužba kaže z rumenenjem listov, pri rdečih sortah pa z njihovim rdečenjem.
Značilni so tudi navznoter zavihani listni robovi, togi in krhki listi, povešeni poganjki ter slabo dozorevanje lesa. Na grozdju se lahko pojavijo slaba oploditev, osipanje, venenje jagod in sušenje celih grozdov.
KGZS vinogradnikom svetuje, naj vinograde pregledujejo skozi celotno rastno sezono. Ob sumu na okužbo naj poiščejo pomoč pristojnih kmetijskih svetovalcev. Ker podobne znake povzroča tudi rumenica počrnelosti lesa, je mogoče vrsto povzročitelja zanesljivo določiti le z laboratorijsko analizo.
Okuženo trto je treba odstraniti čim prej
Okuženih trt ni mogoče pozdraviti. Predstavljajo vir okužbe, s katerega ameriški škržatek bolezen prenaša na zdrave rastline, zato jih je treba čim prej odstraniti.
Po navodilih uprave je treba med rastno sezono najprej odrezati nadzemni del simptomatične trte. Ko se zeleni deli posušijo, ameriški škržatek z njih ne more več prenesti okužbe. Preostanek trte je treba ustrezno obdelati, da se prepreči ponovno odganjanje, nato pa ga izkopati skupaj s koreninami. Skrajni rok za odstranitev korenin je 30. april naslednjega leta.
Odstraniti je treba tudi vse nove poganjke, ki odženejo iz ostankov okužene trte, saj so lahko okuženi, četudi še ne kažejo bolezenskih znamenj.
Pomembni so roki za zatiranje ameriškega škržatka
Ameriški škržatek je glavni prenašalec zlate trsne rumenice. Njegovo zatiranje je obvezno v matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah po vsej Sloveniji ter v vinogradih, brajdah in ohišnicah na vseh razmejenih območjih.
Natančni roki škropljenja se razlikujejo glede na območje in razvoj škodljivca, zato morajo vinogradniki spremljati aktualna prognostična obvestila. Pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev morajo upoštevati navodila in poskrbeti za varovanje čebel. Pred škropljenjem je treba pokositi cvetočo podrast oziroma preprečiti, da bi škropivo doseglo cvetoče rastline.
“Uspeh pri omejevanju širjenja zlate trsne rumenice je odvisen od odgovornega ravnanja vsakega posameznega vinogradnika,” so poudarili z KGZS. Zbornica bo skupaj z območnimi kmetijsko-gozdarskimi zavodi nadaljevala ozaveščanje, strokovno svetovanje in pomoč pridelovalcem.
Uporabne povezave:
- Aktualna prognostična obvestila in roki zatiranja ameriškega škržatka
- Navodila, bolezenska znamenja, razmejena območja in videoposnetki
- Izvirno sporočilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
