Slovenija bo 17. in 19. novembra začela sistematično zbirati vzorce DNK svojcev žrtev vojnega in povojnega nasilja. Genetske profile bodo primerjali z vzorci, pridobljenimi iz posmrtnih ostankov v prikritih grobiščih, da bi žrtvam po več kot osmih desetletjih vrnili ime, njihovim družinam pa omogočili dostojen pokop in kraj spomina.
Postopek so predstavniki vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Nacionalnega forenzičnega laboratorija in kriminalistične policije podrobneje predstavili v Dobrepolju. Po poročanju Domovine je bila dvorana tamkajšnjega župnišča polna svojcev žrtev komunističnega nasilja, ki so pripovedovali o očetih, bratih in stricih, za katerimi niso ostali niti mrliški listi niti označeni grobovi.
Prva faza pogovorov in odvzemov brisov ustne sluznice bo potekala 17. in 19. novembra med 7. in 19. uro na devetih policijskih upravah in postajah po Sloveniji.
Za sodelovanje dokumentacija ni potrebna
K sodelovanju so vabljeni vsi, ki menijo, da bi bil njihov sorodnik ali prednik lahko med žrtvami vojnega ali povojnega nasilja. Svojcem ni treba poznati natančne lokacije groba, prav tako jim ni treba imeti dokumentov o izginotju ali smrti.
Koristne bodo informacije o pogrešani osebi, sorodstvenem razmerju ter morebitnih okoliščinah njenega izginotja. Policisti bodo s svojci najprej opravili pogovor, nato pa jim bodo ob njihovi predhodni privolitvi odvzeli bris ustne sluznice.
Iz vzorca bo izdelan genetski profil, ki ga bodo primerjali s profili, pridobljenimi iz posmrtnih ostankov. Vzorci in osebni podatki bodo smeli biti uporabljeni izključno za ugotavljanje identitete žrtev.
Po navedbah višjega kriminalističnega inšpektorja Damjana Mikliča bodo profili shranjeni v ločeni in varovani zbirki z imenom Svojci. Posamezni vzorci bodo označeni s številčnimi kodami, dostop do podatkov pa bo omejen in računalniško sledljiv.
Policija prejela že več kot 100 odzivov
Zanimanje svojcev je veliko. Policija je po besedah Mikliča prejela že več kot 100 telefonskih klicev in elektronskih sporočil. Oglasili so se tudi potomci žrtev iz Argentine, Kanade, ZDA, Avstrije, Hrvaške in Nemčije.
Za nepokretne osebe in stanovalce domov za starejše kriminalisti pripravljajo obiske na terenu. Če se bo na posameznem območju prijavilo več svojcev, bodo lahko odvzeme organizirali tudi na dodatnih lokalnih točkah.
Brise bodo 17. in 19. novembra odvzemali na naslednjih lokacijah:
- Policijska uprava Novo mesto,
- Policijska uprava Nova Gorica,
- Policijska uprava Murska Sobota,
- Policijska postaja Koper,
- Policijska postaja Ljubljana Moste,
- Policijska postaja Celje,
- Policijska postaja Slovenj Gradec,
- Policijska uprava Kranj,
- Policijska uprava Maribor.
Za dodatne informacije je svojcem na voljo telefonska številka 01 428 49 14 in elektronski naslov svojci.zrtev@policija.si.
Pravna podlaga sprejeta po desetletjih čakanja
Sistematično identifikacijo je omogočila novela Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja, veljati pa je začela 4. junija. Določila je pravno podlago za zbiranje, primerjavo in varno hrambo genetskih profilov svojcev ter posmrtnih ostankov.
Analize bo opravljal Nacionalni forenzični laboratorij. Identifikacija lahko temelji na več vrstah genetskih preiskav, uspešnost pa je odvisna od ohranjenosti posmrtnih ostankov in bližine sorodstvene povezave.
Namen postopka ni le znanstvena identifikacija, temveč tudi obvestitev družin in zagotovitev dostojnega ter trajnega pokopa žrtev. Novela ureja tudi primere oseb, katerih smrt še ni bila vpisana v matični register.
Portal24 je že poročal, da so se začeli postopki za vpis smrti žrtev povojnih pobojev v matični register. Novi sistem zbiranja vzorcev DNK predstavlja naslednji korak pri vračanju imen ljudem, ki so desetletja ostali zakopani v neoznačenih grobiščih.
