Kazenski postopek proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću v zadevi Farmacevtka nikoli ni prišel do sodne preiskave, saj so bili ključni prisluhi zaradi zamujenega roka izločeni in pozneje uničeni. Po poročanju Info360 pa naj bi farmacevtka v drugem postopku pred sodnikom potrdila svojo prvotno izjavo, kar odpira vprašanje, ali bi lahko tožilstvo ponovno zahtevalo uvedbo postopka proti Jankoviću.
Afera je izbruhnila po tem, ko so kriminalisti med zakonito odrejenim prisluškovanjem Zoranu Jankoviću zaznali tudi njegove pogovore s farmacevtko, ki ga je prosila za pomoč pri pridobitvi zaposlitve za nedoločen čas v Lekarni Ljubljana.
Kriminalisti so prisluškovanje izvajali med aprilom in oktobrom 2014. Na podlagi zbranih informacij so decembra 2015 opravili hišne preiskave na Mestni občini Ljubljana in v Lekarni Ljubljana. Policija je sumila, da naj bi Janković pomoč pri zaposlitvi pogojeval s spolnimi uslugami.
Janković je očitke ves čas zavračal. Do vsebinske sodne presoje, na kateri bi sodišče ugotavljalo, kaj se je dejansko zgodilo, ni nikoli prišlo.
Tožilka zamudila dveletni rok
Zapletlo se je zaradi dveletnega roka za uporabo gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Rok se je iztekel oktobra 2016, tožilstvo pa je zahtevo za uvedbo sodne preiskave vložilo šele naslednjo pomlad.
Jankovićeva obramba je zato zahtevala izločitev dokazov. Preiskovalna sodnica je predlogu ugodila, prisluhe izločila iz spisa in odredila uničenje zvočnih posnetkov.
Odločitvi je pritrdilo tudi višje sodišče. Po odstranitvi prisluhov v spisu ni ostalo dovolj dokazov, ki bi po presoji sodišča utemeljevali sum kaznivega dejanja. Zahteva tožilstva za uvedbo sodne preiskave je bila zato zavrnjena.
Tožilstvo je vztrajalo, da je bila takšna razlaga dveletnega roka napačna in da so njegova dejanja jasno kazala namen nadaljevanja pregona. Z zahtevo za varstvo zakonitosti je poskusilo še na vrhovnem sodišču, a tudi tam ni bilo uspešno.
Janković tako ni bil oproščen po izvedenem sojenju. Sodna preiskava proti njemu zaradi izločitve ključnih dokazov sploh ni bila uvedena.
Ovadba proti kriminalistoma končala brez postopka
Primer je dobil dodatno razsežnost zaradi kazenske ovadbe proti kriminalistoma Nacionalnega preiskovalnega urada, ki sta opravila razgovor s farmacevtko in pripravila zapisnik o njeni izjavi.
Njen odvetnik Miha Kozinc jima je očital, da sta decembra 2015 nezakonito vstopila v njeno stanovanje, jo odpeljala na zaslišanje na NPU ter od nje izsilila izjavo, ki je obremenjevala Jankovića.
Na NPU so za Info360 pojasnili, da so očitke leta 2017 preverili v notranjevarnostnem postopku in da suma kaznivega dejanja niso ugotovili. Oddelek Specializiranega državnega tožilstva za pregon uradnih oseb jih je leta 2020 obvestil, da je bila kazenska ovadba proti kriminalistoma zavržena.
Pričanje pred sodnikom kot nov dokaz?
Nova informacija v zgodbi je povezana s pričanjem farmacevtke v postopku proti kriminalistoma. Po navedbah Info360 naj bi bila zaslišana pred sodnikom in naj bi potrdila vsebino izjave, ki jo je pred tem dala preiskovalcema.
Nekateri sogovorniki portala Info360 ocenjujejo, da bi lahko to pričanje predstavljalo nov dokaz, na podlagi katerega bi tožilstvo ponovno zahtevalo uvedbo postopka proti Jankoviću.
Zakon o kazenskem postopku namreč določa, da se lahko postopek, v katerem je bila zahteva za preiskavo pravnomočno zavrnjena zaradi pomanjkanja utemeljenega suma, znova uvede, če tožilstvo predloži nove dokaze.
Nekdanji tožilec in sedanji odvetnik Boštjan Penko ob tem opozarja na pomembno omejitev. Presoditi bi bilo treba, ali je poznejše pričanje farmacevtke povsem neodvisen dokaz ali pa je neposredno povezano s prisluhi, ki so bili že izločeni.
Če bi bilo pričanje posledica prvotnih prisluhov in postopka, sproženega na njihovi podlagi, bi ga lahko sodišče obravnavalo kot tako imenovani “sadež zastrupljenega drevesa” in ga izločilo. Če bi šlo za samostojen dokazni vir, bi bila pravna presoja lahko drugačna.
Tožilstvo za zdaj ni sporočilo, da bi na podlagi poznejšega pričanja zahtevalo ponovno uvedbo postopka. Ostaja pa vprašanje, zakaj možnost, na katero opozarjajo sogovorniki Info360, doslej ni bila pravno preizkušena.
