ZDA, Danska in Grenlandija nameravajo prihodnji teden v New Yorku, ob zasedanju Generalne skupščine OZN, podpisati sporazum o okrepitvi varnosti na Arktiki in v severnem Atlantiku. Ameriški predsednik Donald Trump napoveduje večjo in trajno vlogo ZDA pri varovanju Grenlandije, danska premierka Mette Frederiksen pa poudarja, da mora dogovor priznati suverenost danskega kraljestva in pravico Grenlandcev do samoodločbe. Celotno besedilo sporazuma še ni objavljeno.
Podpis šele naslednji teden, veljati začne kasneje
Po navedbah danskega urada predsednice vlade bo sporazum po podpisu lahko začel veljati šele po potrebnih parlamentarnih postopkih na Danskem. Za zdaj torej še ni ne podpisan ne uveljavljen.
V skupnem sporočilu Danske in Grenlandije je Frederiksen dogovor opisala kot korak h krepitvi skupne varnosti na Arktiki in v severnem Atlantiku ter s tem tudi varnosti Nata in Evrope. Poudarila je, da sporazum priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske ter pravico grenlandskega ljudstva do samoodločbe.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je dejal, da bo zaradi podpisa “naslednji teden dober teden”, saj bo dolgo obdobje negotovosti zamenjal zavezujoč dogovor, ki po njegovih besedah spoštuje danske rdeče črte. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dogovor označil za dobro novico, ki upošteva interese Grenlandije in njen položaj v mednarodnem sodelovanju.
Trump napoveduje širitev ameriške vojaške prisotnosti
Trump je v petkovi objavi na Truth Social napovedal razvoj obsežnejše ameriške vojaške prisotnosti na Grenlandiji in zapisal, da bodo ZDA nemudoma začele priprave na okrepitev navzočnosti ter da bodo “sodelovali z ljudmi na Grenlandiji pri njenem razvoju in gradnji”. Po njegovi razlagi dogovor ZDA omogoča trajno odločilno vlogo pri varnosti otoka; nasprotniki ZDA brez pisnega soglasja Washingtona tam ne bodo mogli postavljati vojaških oporišč, vzdrževati vojaške prisotnosti ali izvajati občutljivih naložb.
Po navedbah ameriškega State Departmenta dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov, s čimer bi lahko ameriška vojska povečala število svojih oporišč na otoku. Dogovor naj bi hkrati državam, ki niso članice Nata, preprečil vzpostavitev vojaških oporišč na otoku. Po navedbah ameriškega uradnika naj bi veljal trajno, tudi če bi Grenlandija v prihodnosti postala neodvisna država. Državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago, saj naj bi Grenlandijo trajno vključil v strateško obrambno območje Severne Amerike.
Obseg teh pooblastil iz doslej objavljenih sporočil ni povsem razviden.Prav tako še ni znano, kako velika bo dodatna ameriška vojaška prisotnost in kako bodo urejena vprašanja odločanja o varnosti ter naložbah. Danska in Grenlandija medtem vztrajata, da dogovor ne posega v suverenost otoka.
Ozadje: od groženj s priključitvijo do dogovora
Dogovor je prišel mesece po tem, ko je Trump grozil, da bo Grenlandijo zasedel oziroma jo poskušal kupiti, kot razlog pa je navajal njeno strateško lego za obrambne namene in bogastvo z minerali. Grožnje z morebitnim vojaškim posredovanjem so med Danci in drugimi članicami Nata sprožile ogorčenje, na Grenlandiji pa so potekali tudi protesti proti ameriškemu prevzemu. Trump je že januarja sporočil, da se je z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem dogovoril o okviru prihodnjega dogovora glede Grenlandije, takrat je govoril o popolnem dostopu ZDA do otoka, vendar podrobnosti niso bile nikoli objavljene.
ZDA na Grenlandiji že upravljajo vesoljsko oporišče Pituffik, ki ga uporabljajo med drugim za zgodnje opozarjanje pred raketami in nadzor vesolja, navaja Euronews. Ameriška vojska je na otoku prisotna že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Novi sporazum naj bi določil okvir za nadaljnje varnostno sodelovanje treh strani.
Predvideni podpis bo potekal ob istem zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku, na katerem bo slovensko delegacijo vodil premier Janez Janša.
