Washington razmišlja o novih sankcijah, prepovedih vstopa in pritisku na države, ki priznavajo pristojnost sodišča. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da gre za širšo in strateško premišljeno kampanjo.
Ameriška administracija je napovedala stopnjevanje pritiska na Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu. Državni sekretar Marco Rubio je zagrozil, da bodo ZDA sodišče “razstavile opeko za opeko”, med možnimi ukrepi pa so prepovedi vstopa za zaposlene, dodatne sankcije in pritisk na države, ki priznavajo njegovo pristojnost.
V Haagu delujeta 2 osrednji mednarodni sodišči. Mednarodno sodišče (ICJ) je organ Združenih narodov, ki odloča o sporih med državami, Mednarodno kazensko sodišče pa od leta 2002 preganja posameznike, obtožene najhujših mednarodnih kaznivih dejanj.
Mednarodno kazensko sodišče ima 125 držav članic, med katerimi ni ZDA, Rusije in Kitajske. Kot poroča Deutsche Welle, ameriško zunanje ministrstvo razmišlja tudi o okrepljenem nadzoru nad državami, ki prejemajo ameriško pomoč, a nočejo zavrniti po oceni Washingtona “lažne avtoritete” sodišča.
Washington širi kampanjo proti sodišču
ZDA so na Mednarodno kazensko sodišče pritiskale že v preteklosti, nova napoved pa je pritegnila posebno pozornost strokovnjakov za mednarodno pravo.
“ZDA in Marco Rubio so zdaj v bistvu javno razkrili nekaj, kar se dogaja že več kot 1 leto – da ZDA z diplomatskim pritiskom in različnimi sredstvi vplivajo na druge države, da spremenijo svoja stališča in deloma tudi svoje glasovanje, ko gre za Mednarodno kazensko sodišče,” je za DW dejal Andreas Schüller iz Evropskega centra za ustavne in človekove pravice.
Po njegovih besedah razglasitev takšne kampanje kaže, da gre za strateško premišljen in širše zastavljen pristop. Washington naj bi poskušal k pritisku pritegniti tudi druge države, ki niso članice sodišča.
Ker ZDA niso pristopile k Rimskemu statutu, ICC praviloma nima pristojnosti za dejanja, storjena na ameriškem ozemlju. Lahko pa preiskuje domnevna kazniva dejanja, storjena na ozemlju države, ki priznava njegovo pristojnost, tudi če je osumljenec državljan države nečlanice.
Na tej podlagi je sodišče med drugim izdalo naloga za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.
Rubio svari pred pregonom ameriških državljanov
Rubio je v videonagovoru zatrdil, da sodišče ogroža ameriški pravni sistem in državljane, ki delujejo v imenu ZDA.
“Mejni varnostniki, ki iz naše države odstranjujejo nasilne kriminalce. Ameriški marinci, ki tvegajo svoja življenja, ko branijo našo državo. Če bomo ostali pasivni, bodo vsi prepuščeni na milost in nemilost tujim sodnikom 1000 kilometrov stran,” je dejal.
Pred Mednarodnim kazenskim sodiščem trenutno ni postopkov proti ameriškim državljanom. Delovanje ameriške službe za priseljevanje in carino ICE večinoma poteka na ozemlju ZDA, kjer sodišče nima običajne krajevne pristojnosti.
Drugačna pravna vprašanja odpirajo ciljno usmerjeni uboji domnevnih preprodajalcev drog na območju Karibov. Nekdanji glavni tožilec ICC Luis Moreno Ocampo je novembra ocenil, da bi lahko takšna dejanja pomenila zločin proti človeštvu.
Strokovnjak za mednarodno pravo Kai Ambos z Univerze v Göttingenu opozarja, da je v ozadju temeljno vprašanje odgovornosti za najhujše zločine, ne glede na to, ali gre za Ukrajino, Iran ali Gazo.
“Ne more biti sprejemljivo, da se dogajajo tako hudi zločini, glavni odgovorni, predvsem voditelji držav in druge vodilne osebnosti, pa ostanejo nekaznovani,” je povedal za DW.
Sankcije že vplivajo na delovanje sodišča
Ameriško zunanje ministrstvo je že uvedlo sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču in posameznim sodnikom. Sodišče se je odzvalo z zmanjševanjem odvisnosti od ameriških ponudnikov, med drugim z zamenjavo Microsoftovih pisarniških programov z nemško odprtokodno rešitvijo.
Ambos opozarja tudi na možnost zastraševalnega učinka, zaradi katerega bi lahko bili tožilci previdnejši pri primerih, povezanih z ameriškimi državljani. Pritisk se lahko prenese tudi na podjetja zunaj ZDA, ki bi zaradi strahu za poslovanje na ameriškem trgu prenehala sodelovati s sodiščem.
Evropska unija je po Rubiovih besedah izrazila podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je dejal, da sodišče prispeva k “varnejšemu in pravičnejšemu” svetu.
Ameriški odnos do ICC je bil ob začetku obsežne ruske invazije na Ukrajino drugačen. Senat je leta 2022 sprejel resolucijo, ki je sodišče opisovala kot institucijo, zavezano spoštovanju pravne države, ter pozdravil njegove preiskave ruskih zločinov. Med sopodpisniki resolucije, ki jo je predlagal republikanski senator Lindsey Graham, je bil tudi sedanji državni sekretar Marco Rubio.
