Ob obali italijanske Kalabrije so odkrili razbitino trgovske ladje, staro približno 2400 let. Njen tovor bi lahko razkril nove podrobnosti o trgovini med grškimi kolonijami in Sicilijo.
V Jonskem morju ob kraju Monasterace so arheologi našli ostanke trgovske ladje iz 5. ali 4. stoletja pred našim štetjem. Na območju razbitine je ležalo več kot 300 presenetljivo dobro ohranjenih amfor.
Posode so najverjetneje uporabljali za prevoz vina, oljčnega olja ali drugih živil. Njihova vsebina še ni dokončno potrjena, zato bodo raziskovalci opravili analize morebitnih ostankov v notranjosti amfor.
Po podatkih italijanskega ministrstva za kulturo in pristojne arheološke službe je bila razbitina odkrita že leta 2023, javnosti pa so jo predstavili maja letos na nacionalni konferenci o podvodni arheologiji. Finestre sull’Arte poroča, da gre za eno pomembnejših podvodnih arheoloških najdb v Italiji v zadnjih letih.
Do razbitine so jih pripeljale raziskave za vetrno elektrarno
Najdbe niso odkrili med klasično arheološko odpravo. Raziskovalci so nanjo naleteli med pregledovanjem morskega dna, ki je bilo del priprav na gradnjo vetrne elektrarne na morju.
Podrobni posnetki so pokazali veliko skupino amfor in ostanke ladje. Arheologi so pozneje ugotovili, da tovor izvira iz obdobja, ko so bile obale južne Italije pomemben del tako imenovane Velike Grčije oziroma Magne Graecie.
Oblike amfor kažejo, da so jih izdelali v različnih delavnicah na območju grških kolonij v južni Italiji in na Siciliji. To pomeni, da je ladja verjetno prevažala blago med več pristanišči in bila del širše sredozemske trgovske mreže.
So v amforah še vedno ostanki vina?
Raziskovalci bodo preučili glino, način izdelave in poreklo posameznih amfor. Še posebej pomembne bodo kemijske analize notranjosti posod, ki bi lahko pokazale, kaj so prevažale.
Pomorski arheolog Francesco Tiboni je za The Times pojasnil, da je tako velika in dobro ohranjena skupina antičnih amfor izjemno redka. “Morda bomo ugotovili, da nekatere amfore še vedno vsebujejo vino,” je dejal.
Za zdaj torej ni mogoče trditi, da je bilo v vseh več kot 300 posodah vino. V antiki so podobne amfore uporabljali tudi za prevoz oljčnega olja, ribjih izdelkov in drugih živil.
Najdba bi lahko razkrila pozabljene trgovske poti
Razbitina bi lahko arheologom pomagala bolje razumeti gospodarske povezave med Kalabrijo, Sicilijo in drugimi deli antičnega Sredozemlja. Vino takrat ni bilo samo vsakodnevna pijača, temveč tudi pomembno trgovsko blago ter del verskih in družbenih obredov.
Najdišče so domnevno poškodovale ribiške mreže, zato so italijanske oblasti začele dokumentiranje, zavarovanje in postopno reševanje tovora. Projekt načrtovane vetrne elektrarne naj bi prilagodili tako, da gradnja ne bi ogrozila razbitine in drugih občutljivih območij morskega dna.
Šele laboratorijske raziskave bodo pokazale, ali amfore res skrivajo sledove 2400 let starega vina. Že njihova razporeditev in poreklo pa ponujata dragocen vpogled v pomorsko trgovino antičnega sveta.
