Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zaradi domnevnega tujega vplivanja na parlamentarne volitve, hkrati pa odprlo širše vprašanje ustavnosti pravnega varstva volilne pravice po volilnem dnevu. O zadevi bo odločalo absolutno prednostno.
Ustavno sodišče je iz formalnih razlogov zavrglo pritožbo, povezano z domnevnim tujim vplivanjem na spomladanske parlamentarne volitve. Ob tem je začelo postopek za oceno ustavnosti več določb zakonov o volitvah v državni zbor, poslancih in ustavnem sodišču.
Presodilo bo predvsem, ali je sistem varstva volilne pravice po končanih volitvah skladen z ustavnima pravicama do pravnega sredstva in sodnega varstva.
Ustavno pritožbo zoper sklep državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov je vložil profesor civilnega prava Rok Lampe, podpisalo pa jo je še sedem posameznikov. Kot poroča STA je Lampe trdil, da mora država državljanom zagotoviti demokratične in svobodne volitve, ki niso kompromitirane zaradi delovanja tuje sile.
Po njegovi oceni je država to obveznost kršila, ker naj bi dopustila vmešavanje “tuje izraelske obveščevalne agencije” v volilni proces.
Pritožba zavržena iz procesnih razlogov
Ustavno sodišče pritožbe ni obravnavalo vsebinsko, saj pritožnik po njegovi presoji ni izkazal izpolnjevanja zahtevanih procesnih pogojev.
“Če pritožnik ne izkaže, da je na volitvah sodeloval kot kandidat ali predstavnik liste kandidatov, ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe zoper odločitev DZ o potrditvi poslanskih mandatov,” je pojasnilo sodišče.
Prav tako niso izpolnjene procesne predpostavke, če posameznik ne dokaže, da je pred vložitvijo pritožbe na ustavno sodišče uporabil pravno pot pred državnim zborom.
Sodišče je opozorilo še, da sklep državnega zbora o potrditvi mandatov, poročilo mandatno-volilne komisije in zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi volilnega izida “niso posamični akti, ki bi se pred ustavnim sodiščem lahko izpodbijali z ustavno pritožbo”.
Po njegovi oceni zato v postopku z ustavno pritožbo ni mogoče zagotoviti sodnega varstva volilnega izida na način, ki bi izpolnjeval ustavne zahteve.
Presoja šestih zakonskih določb
Ustavno sodišče je kljub zavrženju konkretne pritožbe začelo presojo zakonodajne ureditve. Kot je pojasnilo, lahko v posebej utemeljenih primerih ločeno odloča o ustavnosti zakonov, če mora pred prihodnjimi volitvami razrešiti dvome o ustreznosti sistema varstva volilne pravice.
Presoja bo zajela 106., 107., 108. in 109. člen zakona o volitvah v državni zbor, ki urejajo varstvo volilne pravice. Sodišče bo obravnavalo tudi 7. člen zakona o poslancih, povezan s pridobitvijo in prenehanjem poslanskega mandata, ter 69. člen zakona o ustavnem sodišču, ki določa rok za pritožbo zoper odločitev o potrditvi poslanskih mandatov.
“Ustavno sodišče bo te določbe presojalo zlasti z vidika skladnosti s pravicama do pravnega sredstva in sodnega varstva,” so zapisali in dodali, da bodo o zadevi odločali absolutno prednostno.
