Slovenija je zanesljiva članica zveze Nato in ima verodostojen načrt za povečanje obrambnih izdatkov, je po srečanju s predsednikom vlade Janezom Janšo v Bruslju poudaril generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Janša je potrdil zavezanost Slovenije močnemu Natu, skupni obrambi in nadaljnji podpori Ukrajini.
“Vedno je bila zanesljiva zaveznica, vendar smo imeli nekaj težav glede izdatkov za obrambo. Zdaj je popolnoma zavezana ne samo dvema odstotkoma BDP za obrambo, ampak tudi verodostojni poti, da bi do leta 2035 dosegla 3,5 odstotka. Tako da je odgovor da,” je Rutte odgovoril na vprašanje, ali je Slovenija zanesljiva članica Nata.
Kot poroča STA, je Janša na skupni novinarski konferenci povedal, da bo Slovenija z nedavno sprejetim predlogom rebalansa državnega proračuna letos končno dosegla cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo. V prihodnjih letih bo po njegovih besedah storila vse za dosego 3,5 odstotka BDP.
Janša: Slovenija mora biti sposobna braniti sebe
Premier je poudaril, da Slovenija obrambnih izdatkov ne povečuje zgolj zaradi svojih obveznosti do Nata, temveč zato, da bo sposobna braniti sebe in sodelovati v zavezništvu. Kolektivna obramba je po njegovih besedah cenejša in učinkovitejša od zagotavljanja varnosti na ravni posamezne države.
“Če bi za obrambo namenili celoten proračun, ne bi mogli zagotoviti take stopnje varnosti,” je dejal Janša in dodal, da Slovenija ostaja zavezana močnemu in verodostojnemu Natu.
Povečana sredstva namerava vlada nameniti predvsem razvoju človeških zmogljivosti in nakupu sodobne opreme, ki jo Slovenija potrebuje za lastno obrambo ter izpolnjevanje zavezniških obveznosti.
Janša je znova kritiziral odločitev prejšnje vlade, ki je po začetku mandata leta 2022 odpovedala pogodbo o nakupu osemkolesnikov boxer. Slovenija bi jih potrebovala za doseganje Natovih ciljev zmogljivosti, vendar v naslednjih štirih letih po njegovih besedah ni bil izpeljan niti postopek za dobavo drugih oklepnikov.
“Danes je situacija takšna, da so ta sredstva dražja in da je čakalna vrsta bistveno daljša. Slej ko prej bo moral nekdo za ta škandal odgovarjati, ker je ogrozil Slovenijo tako finančno kot varnostno,” je bil kritičen premier.
Ker nastalega zaostanka v prihodnjih letih ne bo mogoče v celoti nadoknaditi, bo vlada poskušala izzive reševati z opremo, ki jo Slovenija že ima, in s sredstvi, ki jih bo lahko dobila od prijateljskih držav.
Največji izziv Slovenske vojske ostajajo kadri
Janša je opozoril, da vojaška tehnika ni edina težava, saj se Slovenska vojska z največjim izzivom srečuje na kadrovskem področju.
“Ne gre tukaj za oklepnike. Gre za vojaško enoto, sestavljeno iz ljudi, oklepniki so pa za to, da so varni in učinkoviti,” je pojasnil ob vprašanju izpolnjevanja Natovih ciljev zmogljivosti.
Rutte je ob tem poudaril, da mora zavezništvo poleg tradicionalnih vojaških zmogljivosti vlagati tudi v sodobno tehnologijo. Posebej je omenil umetno inteligenco, brezpilotne letalnike in sisteme za zaščito pred njimi.
“To je kombinacija, ki bo zagotovila, da se bomo lahko branili ne samo danes, ampak tudi v prihodnje,” je dejal generalni sekretar Nata.
Rutte izpostavil slovensko podporo Ukrajini
Po Ruttejevih besedah je Slovenija pod Janševo vlado zavezana skupni obrambi in odvračanju, povečevanju obrambnih izdatkov ter nadaljevanju podpore Ukrajini. Izpostavil je tudi njen pomen pri zagotavljanju stabilnosti na Zahodnem Balkanu.
Zagotovil je, da zaveznice stojijo ob strani Sloveniji, in se državi zahvalil za podporo Kijevu v okviru pobude PURL ter češke pobude za zagotavljanje topniškega streliva. Slovenija je po njegovih navedbah lani za vojaško pomoč Ukrajini namenila več kot 60 milijonov evrov.
Janša se je pred srečanjem z Ruttejem sestal še s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola. Na prvem delovnem obisku v Bruslju po vnovičnem prevzemu premierskega položaja sta govorila predvsem o ukrepih za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
