V Sloveniji je bilo v drugem četrtletju letos približno 39.000 brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa je znašala 3,8 odstotka. V primerjavi s prvim četrtletjem se je znižala, vendar je bila še vedno višja kot v istem obdobju lani. Število delovno aktivnih je medtem znova preseglo milijon.
Po končnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo brezposelnih za približno 4.000 manj kot v prvem četrtletju, a hkrati za 6.000 več kot pred letom dni.
Stopnja brezposelnosti se je na četrtletni ravni znižala za 0,4 odstotne točke, na medletni pa zvišala za 0,6 odstotne točke. V drugem četrtletju lani je namreč s 3,2 odstotka dosegla najnižjo izmerjeno vrednost do zdaj.
Med brezposelnimi je bilo 51 odstotkov moških in 49 odstotkov žensk. Stopnja brezposelnosti med moškimi je znašala 3,6 odstotka, med ženskami pa 4 odstotke. V primerjavi z lanskim drugim četrtletjem se je pri moških zvišala za 0,2 odstotne točke, pri ženskah pa za eno odstotno točko.
Delovno aktivnih znova več kot milijon
Število delovno aktivnih prebivalcev je v drugem četrtletju doseglo 1.001.000, kar je skoraj odstotek več kot pred letom dni. Povečalo se je število zaposlenih v rednem delovnem razmerju, zaposlenih v drugih oblikah dela in študentov, ki opravljajo študentsko delo.
Prek študentskega servisa je delalo približno 35.000 ljudi oziroma 4.000 več kot v predhodnem četrtletju in 10.000 več kot pred letom dni.
Drugačno gibanje so statistiki zaznali pri samozaposlenih. Njihovo število je v primerjavi s prvim četrtletjem ostalo približno nespremenjeno, na medletni ravni pa je upadlo za nekaj več kot desetino, na 115.000.
S krajšim delovnim časom predvsem ženske
Nekaj manj kot 100.000 delovno aktivnih je delalo z delovnim časom, krajšim od polnega. Skoraj dve tretjini med njimi sta bili ženski.
Najpogostejši razlog za krajši delovni čas je bilo izobraževanje, ki ga je navedlo 29 odstotkov oseb. Približno četrtina vseh, ki so delali krajši delovni čas, je opravljala študentsko delo.
Četrtina delovno aktivnih z delovnikom, krajšim od 36 ur tedensko, je tako delala zaradi bolezni ali invalidnosti. Nekaj več kot desetina, večinoma ženske, pa zaradi skrbi za otroke ali odrasle sorodnike.
Med prebivalci, starimi 20–64 let, je stopnja delovne aktivnosti znašala 78,6 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke več kot pred letom dni. Delež neaktivnih v tej starostni skupini je znašal 19 odstotkov. Med vsemi neaktivnimi prebivalci so največji skupini predstavljali upokojenci ter dijaki in študenti.
