Evropska komisija je predstavila predlog novega, že 21. svežnja sankcij proti Rusiji, s katerim želi ohraniti pritisk na ruske prihodke od izvoza nafte in otežiti financiranje vojne v Ukrajini. Med ukrepi so zamrznitev sedanje cenovne kapice za rusko nafto, nove omejitve za ruske banke in kriptovalutna podjetja ter dodatni ukrepi proti tako imenovani “senčni floti” tankerjev.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob predstavitvi poudarila, da Moskvi ni uspelo doseči zastavljenih ciljev v Ukrajini in da želi Bruselj ohraniti “polno intenzivnost sankcij”.
Predlog prihaja v času novih diplomatskih prizadevanj za dosego premirja med Rusijo in Ukrajino ter ob nadaljevanju obsežnih ruskih zračnih napadov na ukrajinska mesta.
Bruselj želi preprečiti višjo cenovno kapico za rusko nafto
Osrednji del novega paketa se nanaša na omejitev cen ruske nafte, ki jo EU skupaj z državami G7 in Avstralijo uporablja od decembra 2022.
Po veljavnem sistemu je zgornja meja postavljena 15 odstotkov pod povprečno tržno ceno. Zaradi motenj na energetskih trgih po zaprtju Hormuške ožine pa se je cena ruske nafte Urals zvišala s približno 58 dolarjev za sod februarja na okoli 87 dolarjev za sod.
Če bi bil predvideni pregled mehanizma izveden 15. julija, bi se cenovna kapica samodejno zvišala, kar bi Rusiji prineslo dodatne prihodke od izvoza energentov.
Evropska komisija zato predlaga, da se revizija preloži do januarja 2027 in da zgornja meja ostane pri sedanjih 44,10 dolarja za sod.
Po besedah von der Leyen bi s tem naftnim trgom omogočili stabilizacijo, hkrati pa ohranili pritisk na ruski državni proračun.
Na črnem seznamu še 30 plovil “senčne flote”
Komisija želi dodatno zaostriti ukrepe proti ruski “senčni floti”, mreži tankerjev, ki jih Moskva uporablja za obvoz zahodnih omejitev pri izvozu nafte.
Na seznam sankcioniranih subjektov naj bi uvrstili še 30 plovil. Evropska unija je doslej več kot 600 takšnim ladjam že prepovedala dostop do pristanišč in storitev na območju Unije.
Po novem bi lahko sankcije zajele tudi pristanišča, rafinerije in drugo infrastrukturo, ki sodeluje pri dejavnostih teh plovil.
Predlog prihaja nekaj mesecev po tem, ko je Bruselj začasno opustil idejo o popolni prepovedi pomorskih storitev za ruski naftni sektor. Takšni rešitvi sta med drugim nasprotovali Grčija in Malta, ki imata pomembno vlogo v evropskem pomorskem prometu.
Na udaru banke, kriptovalute, kovine in ribiški sektor
Predlog sankcij vključuje tudi 31 ruskih bank ter 20 podjetij, platform in trgovcev s kriptovalutami zunaj Evropske unije, ki jih Bruselj obtožuje sodelovanja pri izogibanju veljavnim omejitvam.
Komisija želi prepovedati tudi izvoz dodatnih kovin, zlitin in komponent, ki jih Rusija uporablja v obrambni industriji.
Prvič so med predlaganimi ukrepi tudi omejitve za uvoz nekaterih ruskih ribiških proizvodov na evropski trg.
Med ukrepi ni prepovedi izvoza aluminijevega oksida, čeprav se v EU že dlje časa vrstijo razprave o vlogi posameznih evropskih dobaviteljev pri oskrbi ruske industrije.
Prepoved vstopa za ruske vojake
Med politično najbolj odmevnimi predlogi je prepoved vstopa v schengensko območje za ruske vojake, ki so sodelovali v vojni proti Ukrajini.
Pobudo je letos predlagala Estonija, kasneje pa je dobila podporo še več držav članic.
“Evropa ostaja zaprta za vse, ki so sodelovali v invaziji na Ukrajino,” je dejala von der Leyen.
Za sprejetje novega svežnja sankcij bo potrebno soglasje vseh 27 držav članic. V Bruslju si želijo dogovor doseči še pred 15. julijem, ko bi sicer prišlo do rednega pregleda cenovne kapice za rusko nafto.
Predlog prihaja tudi v času novih diplomatskih pobud za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlagal neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pogajanja pa bi po njegovih besedah morala temeljiti na premirju in trenutni liniji stika na bojišču. Podporo takšnemu pristopu so v zadnjih dneh izrazili tudi voditelji Francije, Nemčije in Združenega kraljestva.
