Evropski letalski promet je letošnje poletje dosegel nove rekorde. Med začetkom junija in koncem avgusta je bilo nad Evropo vsak dan opravljenih povprečno 35.959 letov, kar je 2,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Promet se je povečal kljub vojni na Bližnjem vzhodu in omejitvam v tamkajšnjem zračnem prostoru.
Podatki evropske organizacije za varnost zračne plovbe Eurocontrol kažejo, da je bilo letošnje poletje za letalske prevoznike, letališča in kontrolorje zračnega prometa izjemno zahtevno. Kljub temu je evropska letalska mreža ob večjem številu poletov zabeležila manj zamud in nekoliko boljšo točnost prihodov.
Najprometnejši dan v zgodovini evropske letalske mreže je bil petek, 24. julija, ko so našteli 37.659 poletov. Poletje je skupno prineslo kar 66 dnevnih prometnih rekordov.
Nove najvišje vrednosti je doseglo 11 letalskih družb oziroma skupin, 16 letališč, 24 območij kontrole zračnega prometa in 14 držav.
Več letal, vendar manj zamud
Ob rekordnem prometu se je izboljšala tudi točnost prihodov. Pravočasno je na cilj prispelo 72,6 odstotka letov, kar je 1,2 odstotne točke več kot poleti 2025.
Zamude, povezane z upravljanjem pretoka zračnega prometa, so se zmanjšale za 17 odstotkov. Povprečna tovrstna zamuda je znašala 3,27 minute na posamezen let, od tega 2,62 minute med potjo in 0,65 minute na letališčih.
Kljub izboljšanju je omejevanje pretoka zračnega prometa vplivalo na približno 681.000 letov oziroma 21 odstotkov vseh poletov. Vsak dan je bilo zaradi teh ukrepov v povprečju prizadetih okoli 7400 letov.
Največji delež zamud so povzročili pomanjkanje zmogljivosti in osebja, ki so predstavljali 49 odstotkov vseh zamud na poti. Takoj za njimi so bile nevihte in druge nevarne vremenske razmere s 43-odstotnim deležem. Stavke so povzročile le približno odstotek zamud.
Vojna preusmerila del letalskega prometa
Letalski promet je naraščal kljub vojni na Bližnjem vzhodu, zapiranju posameznih delov zračnega prostora in odpovedim številnih povezav z državami v regiji. Del prometa med Evropo in Azijo se je moral preusmeriti na daljše poti, dodatno obremenjena pa so bila zlasti območja nad jugovzhodno Evropo in vzhodnim Sredozemljem.
Med 68 evropskimi območnimi centri kontrole zračnega prometa jih je 45 na poti k doseganju letošnjih ciljev glede zmogljivosti. Deset centrov cilje za zdaj dosega, vendar nanje še naprej vplivajo neugodne vremenske razmere oziroma bližnjevzhodna kriza. Preostalih 13 jih bo cilje po trenutnih ocenah zgrešilo.
Eurocontrol bo izkušnje rekordnega poletja uporabil pri pripravah na prihodnjo sezono. Med prednostnimi nalogami izpostavlja zaposlovanje kontrolorjev, boljše razporejanje osebja, posodobitev zračnega prostora ter hitrejšo digitalizacijo sistemov za upravljanje prometa, je razvidno iz poletnega poročila Eurocontrola.
