Rusija bi lahko že v prihodnjih mesecih izvedla omejen vojaški napad na eno od članic Nata, opozarja danska vojaška obveščevalna služba. Med mogočimi scenariji so napadi dolgega dosega na infrastrukturo, ki podpira Ukrajino, manjši vdor vojakov brez oznak ter obsežne sabotaže in kibernetski napadi.
Danska vojaška obveščevalna služba je v poročilu, objavljenem v četrtek, tveganje za omejen ruski napad označila za majhno, vendar naraščajoče. Ocenjuje, da bi Moskva z omejeno operacijo lahko preverjala, ali so članice zavezništva res pripravljene uresničiti načelo kolektivne obrambe.
Po poročanju Guardiana bi lahko Rusija izvedla napade z brezpilotnimi letali ali raketami na infrastrukturo, ki je pomembna za oskrbo Ukrajine. Druga možnost je omejen vdor v sosednjo državo z manjšim številom vojakov, ki bi delovali brez jasnih vojaških oznak.
Takšna operacija bi bila zasnovana tako, da bi med članicami Nata sprožila razpravo, ali je prag za uporabo 5. člena severnoatlantske pogodbe sploh dosežen.
Hibridni napadi bi lahko imeli hujše posledice
Danski obveščevalci pričakujejo, da bo Rusija v prihodnjih mesecih okrepila hibridne napade na evropske države. Ti bi lahko imeli bistveno resnejše posledice kot dosedanji primeri prikritega delovanja.
Med mogočimi oblikami napadov omenjajo uničujoče kibernetske operacije, ki bi lahko ohromile delovanje dela družbe, ter sabotaže kritične infrastrukture z velikim tveganjem za človeške žrtve.
Opozorilo sledi podobnim ocenam drugih evropskih obveščevalnih služb. Poljski premier Donald Tusk je dejal, da bi Rusija lahko z droni, raketami ali omejeno operacijo poskušala dokazati, da je Natovo jamstvo kolektivne obrambe bolj teoretično kot praktično.
Predstavniki posameznih baltskih obveščevalnih služb sicer svarijo pred pretiranim alarmizmom. Ruske vojaške zmogljivosti so še vedno močno obremenjene z vojno v Ukrajini, neposreden napad na Nato pa bi za Moskvo pomenil izredno veliko tveganje.
Kljub temu evropske službe opozarjajo, da Rusiji za preizkus enotnosti zavezništva ne bi bilo treba sprožiti obsežne konvencionalne vojne. Zadostovala bi že omejena in težko dokazljiva operacija, ki bi članice prisilila k hitri odločitvi o skupnem odzivu.
Požar na poljski postaji Starlink del širše slike
Dansko poročilo je bilo objavljeno le nekaj ur po požaru na satelitski komunikacijski postaji Starlink v osrednji Poljski. Kot smo poročali v prispevku Požar na postaji Starlink na Poljskem preiskujejo kot možno sabotažo, je ogenj poškodoval napajalni sistem in električni agregat postaje, ki zagotavlja povezljivost tudi za Ukrajino.
Poljske oblasti odgovornosti za požar še niso pripisale Rusiji. Podpredsednik vlade in minister za digitalizacijo Krzysztof Gawkowski pa je opozoril, da več okoliščin ustreza načinu delovanja, ki ga evropske države povezujejo z ruskim hibridnim vojskovanjem.
Starlink je postal pomemben del ukrajinskih vojaških in civilnih komunikacij. Napad na njegovo infrastrukturo bi zato lahko vplival tako na delovanje ukrajinske vojske kot na državne ustanove in reševalne službe.
Moskva zavrača obtožbe
Evropske države Rusijo že dalj časa obtožujejo organiziranja sabotaž, požigov, kibernetskih napadov in drugih prikritih operacij proti infrastrukturi, povezani s podporo Ukrajini.
Danska varnostna in obveščevalna služba je v začetku septembra opozorila, da ruske službe prek družbenih omrežij in spletnih igralnih platform poskušajo novačiti danske državljane. Od njih naj bi zahtevale fotografiranje obrambnih podjetij in občutljive infrastrukture, kar bi lahko bilo uporabljeno pri pripravi sabotaž.
Moskva vpletenost v hibridne napade v evropskih državah zanika. Rusko veleposlaništvo na Danskem je tamkajšnjim oblastem očitalo, da za svoje trditve niso predstavile konkretnih dokazov.
