Dež lahko dim požarov spremeni v “gnojilo” – in to ni nujno dobra novica

ByE. K.

3. septembra, 2026 , , ,
Gasilci, gozdni požar [Foto: Pixabay/fotografija je simbolna]

Ko dežuje skozi dim gozdnih požarov, kaplje na tla ne prinesejo le saj in drugih onesnaževal, temveč tudi velike količine dušika, fosforja in kalija. V letu z veliko dima so dnevi, ko sta se pojavila dim in dež, predstavljali le okoli 5 odstotkov vseh dni, vendar so prispevali kar od 20 do 30 odstotkov nekaterih hranil, ki jih je dež v celem letu odložil v naravo.

Dim gozdnih požarov običajno povezujemo predvsem z onesnaženim zrakom in nevarnostjo za zdravje. Manj pozornosti je namenjene vprašanju, kaj se s snovmi iz dima zgodi, ko se zračne mase srečajo s padavinami.

Nova raziskava kaže, da lahko dež delce in pline iz požarnega dima spere iz ozračja ter jih v raztopljeni obliki prenese v gozdove, jezera, reke in druga okolja. Nekatere od teh snovi so osnovna hranila za rastline in mikroorganizme.

Raziskavo so vodili znanstveniki Univerze v Utahu, Državne univerze Utah in Caryjevega inštituta za ekosistemske študije. Objavljena je bila v reviji Global Change Biology, podrobnosti pa je predstavila tudi Univerza v Utahu.

Spremljali so 250 merilnih mest

Raziskovalci so združili satelitske podatke o širjenju požarnega dima in meritve kemične sestave deževnice. Analiza je zajela 250 merilnih mest v 16 podnebnih regijah ZDA ter podatke iz let 2014, 2020 in 2022.

Tako so lahko določili dneve, ko sta bila na istem območju hkrati prisotna dim in dež, nato pa preverili, koliko različnih snovi je padlo na tla.

Ko dežne kapljice potujejo skozi zadimljeno ozračje, vanje prehajajo delci in plini, ki jih je požar sprostil pri gorenju rastlinja in drugih materialov. Gre za proces mokrega usedanja oziroma mokre depozicije.

Ko takšna voda doseže tla ali vodno površino, so raztopljene snovi hitro dostopne organizmom. Dež je tako v ekosisteme prenašal dušik, fosfor, kalij in druga biološko pomembna hranila.

Le nekaj dni je prineslo velik del letnih hranil

Število dni, ko sta se na merilnih mestih pojavila dim in dež, se je med analiziranimi leti močno razlikovalo. Leta 2014 so jih zabeležili povprečno približno štiri, leta 2020 šest, leta 2022 pa že okoli 22.

Raziskovalci opozarjajo, da so se območja z največ takšnimi dogodki iz leta v leto spreminjala, saj je bilo njihovo pojavljanje odvisno od razporeditve požarov, gibanja dima in padavin.

Najbolj izstopajo podatki za leto 2022. Dnevi z dimom in dežjem so predstavljali približno 5 odstotkov vseh dni, vendar so na opazovanih območjih prispevali od 20 do 30 odstotkov letne količine dušika, fosforja in kalija, ki jih je odložil dež.

To kaže, da lahko razmeroma redki dogodki v zelo kratkem času povzročijo velik vnos hranil.

Več hranil ni vedno koristnih

Izraz “gnojilo” lahko ustvari vtis, da je učinek požarnega dima na naravo koristen. Avtorji poudarjajo, da raziskava tega ne dokazuje.

V okolju, kjer primanjkuje določenega hranila, bi lahko dodaten vnos kratkoročno spodbudil rast rastlin ali drugih organizmov. V ekosistemu, ki že prejema dovolj hranil, pa lahko nenaden presežek poruši ravnovesje.

Dodaten fosfor in dušik lahko v jezerih pospešita rast alg ter spremenita sestavo vodnih združb. V gozdovih lahko hranila vplivajo na rast dreves, vendar prejšnje raziskave kažejo, da lahko v nekaterih razmerah hkrati zmanjšajo njihovo dolgoročno preživetje.

Pomembna je tudi vrsta materiala, ki je gorel. Dim gozdnega požara nima nujno enake kemične sestave kot dim požara na travniku, šotišču ali kmetijski površini.

Raziskovalci želijo v prihodnje posamezne vzorce deževnice povezati s konkretnimi požari. Tako bi lahko ugotovili, kako vrsta vegetacije, moč požara in razdalja, ki jo prepotuje dim, vplivajo na snovi, ki na koncu padejo na tla.

Ob vse pogostejših obdobjih gostega dima postaja pomembno ne le, kaj ta povzroča v zraku, ampak tudi, kam se požarni delci odložijo in kako nato spreminjajo tla in vode.

Na Portal24.si smo nedavno poročali o največjem doslej zabeleženem gozdnem požaru v Belgiji, ki je zajel okoli 1.600 hektarjev naravnega parka.