Evropski parlament je v Strasbourgu potrdil pogajalsko izhodišče za uvedbo digitalnega evra, s čimer Evropska unija vstopa v zaključno fazo oblikovanja novega plačilnega sistema. Pred evropskimi poslanci, državami članicami in Evropsko komisijo so zdaj pogajanja o končnem besedilu zakonodaje, največ razprav pa se obeta glede provizij in financiranja sistema.
Digitalni evro bo elektronska oblika denarja, ki ga bo izdajala in zanj jamčila Evropska centralna banka (ECB). Namenjen bo dopolnitvi gotovine in obstoječih bančnih storitev, ne pa njuni zamenjavi.
Uporabniki bodo digitalne evre hranili v posebni digitalni denarnici, pri čemer največji dovoljeni znesek še ni določen. Sistem bo omogočal spletna in nespletna plačila, zasnovan pa je tako, da bo zagotavljal visoko raven zasebnosti. Po trenutnih načrtih ECB na podlagi plačilnih podatkov ne bo mogla neposredno identificirati posameznih uporabnikov.
Za osnovno infrastrukturo bo skrbela Evropska centralna banka, digitalne denarnice in druge storitve pa bodo uporabnikom zagotavljale komercialne banke ter ponudniki plačilnih storitev.
Po navedbah virov, ki sodelujejo v pogajanjih, bo eno najtežjih vprašanj dogovor o tako imenovanem modelu nadomestil, poroča Euronews.
Pogajalci bodo morali določiti, katere finančne institucije bodo prejele nadomestila za zagotavljanje storitev digitalnega evra, kolikšna bodo ta plačila in kako bodo financirana.
Pomembna tema bo tudi razdelitev provizij v plačilni verigi. Cilj predloga je, da bi trgovci za plačila z digitalnim evrom plačevali nižje provizije, kot jih danes plačujejo pri kartičnih transakcijah.
Najintenzivnejša pogajanja med Evropskim parlamentom in državami članicami se pričakujejo jeseni, dokončna potrditev pravnega okvira pa bi lahko sledila do konca letošnjega leta.
Če bo zakonodaja sprejeta po načrtih, naj bi se pilotni program digitalnega evra začel leta 2027, prva plačila v trgovinah pa bi bila mogoča predvidoma leta 2029.
