Evropski vozniki se soočajo z visokimi cenami goriv, medtem ko so delnice največjih naftnih in plinskih družb od začetka leta pridobile med 40 in 87 odstotkov. Visoke cene dizla, omejena ponudba predelanih goriv in povečane rafinerijske marže so močno izboljšale rezultate dela energetskega sektorja. V Sloveniji liter dizla trenutno stane 2,012 evra, polnjenje 50-litrskega rezervoarja pa 100,60 evra.
Kot v današnjem pregledu evropskega energetskega trga ugotavlja Euronews, je od začetka leta med večjimi evropskimi energetskimi družbami najbolj zrasla delnica španskega Repsola. Do 23. septembra je pridobila 87,19 odstotka. Delnica finskega Nesteja je zrasla za 76,35 odstotka, norveškega Equinorja pa za 67,89 odstotka.
Na lestvici sledijo norveški Vår Energi s 56,18-odstotno rastjo, poljski Orlen s 55,59 odstotka, romunski Romgaz s 53,55 odstotka, portugalski Galp z 49,28 odstotka in avstrijski OMV z 48,67 odstotka. Delnica italijanskega Enija je pridobila 44,9 odstotka, francoskega TotalEnergies pa 40,58 odstotka.
Pomanjkanje dizla zvišuje rafinerijske marže
Za rastjo dela energetskih delnic ni le višja cena surove nafte. Še pomembnejše so postale razmere v rafinerijah, kjer iz nafte proizvajajo dizel, bencin, kerozin in druga goriva. Zaradi motenj pri dobavi se je povečala razlika med ceno surove nafte in ceno predelanih goriv, s tem pa tudi zaslužek rafinerij pri posameznem sodu nafte.
Ponudbo dizla in letalskega goriva so letos omejile motnje pri izvozu iz zalivskih rafinerij, dodatno pa so trg zaostrili izpadi in zmanjšana proizvodnja v ruskih rafinerijah. Evropa je pri dizelskem gorivu močno odvisna od uvoza, zato se težave pri dobavi hitro pokažejo v veleprodajnih in nato še v maloprodajnih cenah.
Na vpliv rafinerijskih marž je opozorila tudi Evropska centralna banka. V septembrski oceni inflacijskih razmer je navedla, da se je inflacija v skupini energentov avgusta zvišala na 14,3 odstotka, potem ko je julija znašala 10,3 odstotka. K povečanju so po oceni ECB pomembno prispevale prav rafinerijske marže pri tekočih gorivih in višje cene energetskih surovin.
Repsolov industrijski dobiček močno navzgor
Visoke marže se že kažejo v poslovnih rezultatih. Iz polletnega poročila Repsola izhaja, da je prilagojeni čisti dobiček njegove industrijske dejavnosti v prvih šestih mesecih leta dosegel 1,683 milijarde evrov. V enakem obdobju lani je znašal 235 milijonov evrov. Družba je povečanje pripisala predvsem višjim rafinerijskim maržam, pri primerjavi pa je treba upoštevati tudi lanskoletne izpade elektrike, ki so prizadeli proizvodnjo.
Repsol je v prvem polletju skupno ustvaril 2,201 milijarde evrov čistega dobička, njegov prilagojeni čisti dobiček pa je dosegel 2,711 milijarde evrov. Družba je ob tem sporočila, da je od januarja do junija za povečanje zalog v rafinerijah in zagotavljanje dobave namenila 2,4 milijarde evrov.
Podobno izboljšanje je zabeležil Neste. Po podatkih iz polletnega poročila finske družbe je primerljivi EBITDA v drugem četrtletju dosegel 1,203 milijarde evrov, leto prej pa 341 milijonov evrov. Dejavnost naftnih proizvodov je ustvarila 334 milijonov evrov primerljivega EBITDA, kar je 199 milijonov več kot leto prej. V družbi so rast povezali predvsem z izjemno velikimi razlikami med ceno surove nafte in cenami srednjih destilatov, med katere sodita dizel in letalsko gorivo.
Vseh borznih rasti sicer ni mogoče pripisati rafinerijam. Equinor in Vår Energi velik del prihodkov ustvarita s črpanjem nafte in plina, Romgaz pa dizla sploh ne proizvaja. Na njihove delnice vplivajo tudi cene nafte in zemeljskega plina, proizvodnja, pričakovanja vlagateljev ter pomen energetske varnosti za evropske države.
Slovenski dizel se je letos močno podražil
V Sloveniji se je regulirana cena dizla 22. septembra zvišala z 1,991 na 2,012 evra za liter. Kot smo zapisali v prispevku o zadnji spremembi cen goriv, je 50-litrski rezervoar dražji za 1,05 evra. Bencin trenutno stane 1,748 evra za liter, kurilno olje pa 1,635 evra.
Vlada je pritisk na cene pred tem ublažila s spremembo metodologije, po kateri se v modelski ceni bencina in dizla ne upošteva več dodatek za biokomponento. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je ob sprejetju ukrepa ocenil, da bo ta rast cene dizla ublažil za približno sedem centov na liter.
Sedanje regulirane cene veljajo do 28. septembra na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest. Po trenutno veljavni ureditvi se 29. septembra vrača tudi polna okoljska dajatev za izpuste ogljikovega dioksida. Pri dizlu znaša 8,33 centa za liter, zato bo gibanje svetovnih cen predelanih goriv v prihodnjih dneh še pomembnejše za naslednji izračun slovenske maloprodajne cene.
