Državni zbor je s 47 glasovi za in 25 proti potrdil rebalans letošnjega državnega proračuna. Ta predvideva 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,8 milijarde evrov odhodkov, proračunski primanjkljaj pa je načrtovan pri 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Koalicija poudarja zagotavljanje sredstev za zakonske obveznosti, javne storitve in naložbe, opozicija pa opozarja na razporeditev denarja in odsotnost varčevalnih ukrepov.
Prihodki se glede na veljavni proračun povečujejo za 6,3 odstotka, odhodki pa za 6,2 odstotka. Med razlogi za višjo porabo so večji obrambni izdatki in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost, poroča STA.
Finančni minister Andrej Šircelj je na izredni seji DZ poudaril: “Primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v BDP pa se zmanjšuje.”
Šircelj: Višji prihodki zaradi gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov
Minister je pojasnil, da so višji prihodki predvsem posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, in ne višjih davkov. Na odhodkovni strani je izpostavil izpolnjevanje zakonskih obveznosti, zaključevanje načrta za okrevanje in odpornost, vlaganja v obrambo, pomoč po naravnih nesrečah in prilagoditev proračuna novi organizaciji državne uprave.
Na Portal24 smo že ob predstavitvi predloga poročali o Šircljevem zagotovilu, da bodo izplačani vsi socialni prejemki, pri čemer je minister poudaril tudi ohranjanje investicij.
Premier Janez Janša je namen rebalansa povzel z besedami: “S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi.”
Po njegovi oceni se je potreba po dodatnem denarju za plače in popravljanju načrtovanja pokazala že pred nastopom nove vlade. Prejšnji vladi je očital, da je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar ter si pripisovala politične zasluge, “zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu”.
Koalicija izpostavlja plačno reformo in zimski regres
Poslanci SDS, poslanske skupine NSi, SLS in Fokus ter Demokratov so poudarjali nove zakonske obveznosti in finančne posledice odločitev prejšnje vlade, za katere po njihovih navedbah v veljavnem proračunu ni bilo dovolj sredstev.
Rado Gladek iz SDS in Martin Mikolič iz skupine NSi, SLS in Fokus sta med drugim navedla podcenjene finančne posledice plačne reforme v javnem sektorju, uvedbo zimskega regresa in vpliv višje minimalne plače. Opozorila sta tudi na spremembe prejemkov javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini.
Vodja poslanske skupine Demokrati Elena Zavadlav Ušaj je poudarila, da morajo biti sredstva porabljena namensko, pregledno in z rezultatom, ki ga je mogoče preveriti.
Koalicijski poslanci so glede višjih obrambnih izdatkov izpostavljali izpolnjevanje zavez, ki jih je Natu dal nekdanji premier Robert Golob. Andrej Poglajen iz SDS je rebalans označil za razvojno naravnan in dodal: “Definitivno pa je to samo odskočna deska, tisti pravi polet nas še čaka v naslednjih letih.”
Fiskalni svet opozarja na rast izdatkov, opozicija kritizira prioritete
Predvideni primanjkljaj se z rebalansom povečuje za okoli 100 milijonov evrov. Fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova presegla dovoljenih 4,4 odstotka, dokument pa po njegovi oceni ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
Opozicija rebalansu očita odsotnost varčevalnih ukrepov, racionalizacije in nastavkov za reforme. Klemen Boštjančič iz Svobode in Vladimir Šega iz Levice sta zavrnila ocene vlade o katastrofalnem stanju javnih financ ob prevzemu mandata.
Boštjančič je poudaril, da je večje izdatke omogočila hitra gospodarska rast v drugem četrtletju. “Ta rast ni vaša,” je dejal in dodal, da je nastala v prvem polletju, Janševa vlada pa je mandat nastopila junija.
Darko Ratajc iz SD je ocenil, da prerazporeditev denarja ne odraža dovolj uravnoteženo socialnih in razvojnih potreb države. Opozoril je na več sredstev za obrambno in represivno področje ter zmanjševanje sredstev na nekaterih drugih področjih: “To velja tudi za znanost, kulturo in programe, namenjene manjšinam.”
Vlada je danes začela tudi obravnavo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Predlogov še ni potrdila, končno odločitev pa bo sprejela na eni od prihodnjih sej.
