Evropska komisija ni dovolila registracije pobude Save Europe Act, ki sta jo sprožila nizozemska komentatorka Eva Vlaardingerbroek in avstrijski aktivist Martin Sellner. Kampanja je pred tem zbrala več kot pol milijona neuradnih podpisov ter dobila podporo madžarskega premierja Viktorja Orbána.
Evropska komisija je zavrnila registracijo pobude Save Europe Act, ki zahteva ustavitev novih migracijskih poti iz “nezahodnih” držav in vzpostavitev evropskega sistema remigracije. Komisija je presodila, da bi predlagano razlikovanje med migranti pomenilo diskriminacijo na podlagi rase in etničnega porekla.
Pobudo sta konec maja predstavila nizozemska politična komentatorka Eva Vlaardingerbroek in avstrijski aktivist Martin Sellner, eden vidnejših evropskih zagovornikov remigracije. Kampanjo je podprl tudi madžarski premier Viktor Orbán, ki že več let nasprotuje evropski politiki sprejemanja in razporejanja migrantov.
Vlaardingerbroek je ob začetku kampanje dejala, da želi vprašanje remigracije iz političnega gesla spremeniti v konkreten evropski projekt. “Čas za govorjenje je potekel, zdaj je čas za ukrepanje,” je sporočila ob predstavitvi pobude.
Zahtevali ustavitev legalnih in nezakonitih migracij
Save Europe Act je od Evropske komisije zahteval začasen moratorij na nove migracijske poti iz nezahodnih oziroma neevropskih držav. Omejitev naj ne bi veljala samo za nezakonite prihode, temveč tudi za študijske vizume in združevanje družin.
Pobudniki so med drugim zahtevali strožji nadzor zunanjih meja, hitrejše vračanje nezakonitih migrantov, reformo azilnega sistema ter odpravo socialnih ugodnosti, ki po njihovem mnenju delujejo kot dejavnik privabljanja migrantov.
Osrednji del predloga je bila vzpostavitev evropskega okvira za prostovoljno oziroma finančno spodbujeno remigracijo. Pobudniki so predlog utemeljili s potrebo po ohranitvi “etnične in kulturne kontinuitete” avtohtonih evropskih narodov ter nasprotovanjem procesu, ki ga opisujejo kot “demografsko zamenjavo”.
Po njihovih navedbah je kampanja v nekaj tednih zbrala več kot 500.000 podpisov podpore. Vlaardingerbroek in Sellner sta jih 15. julija prinesla v Bruselj, kjer so njuni podporniki pripravili tudi shod pred Evropskim parlamentom. Bruseljski župan Philippe Close je zborovanje sprva prepovedal, organizatorji pa so nato na sodišču dosegli razveljavitev prepovedi.
Pri teh podpisih ne gre za uradno preverjene podpise v okviru evropske državljanske pobude. Uradno zbiranje milijona podpisov bi se lahko začelo šele po registraciji pri Komisiji.
Komisija pobudo ustavila že pri registraciji
Evropska komisija je organizatorje že junija opozorila, da bi lahko registracijo zavrnila. Pobudniki so Bruselj takrat obtožili, da želi utišati hitro rastoče protimigracijsko gibanje, in napovedali, da bodo kampanjo nadaljevali tudi v primeru zavrnitve.
Komisija je 22. julija sporočila, da pobuda ne izpolnjuje pogojev iz uredbe o evropski državljanski pobudi. Po njeni presoji bi moratorij temeljil na etničnem, kulturnem oziroma civilizacijskem izvoru posameznikov, ne pa na individualni obravnavi.
“Merila, na katerih bi temeljil predlagani moratorij, bi pomenila diskriminacijo na podlagi rase in etničnega porekla,” je svojo odločitev utemeljila Komisija.
Predlog je po njeni oceni očitno v nasprotju z 2. členom Pogodbe o Evropski uniji, 21. členom Listine EU o temeljnih pravicah in ustaljeno sodno prakso. Evropska državljanska pobuda namreč ne sme biti očitno v nasprotju s temeljnimi vrednotami Unije.
Komisija trdi, da s tem ni presojala politične smiselnosti omejevanja migracij, temveč samo pravno dopustnost predlaganih meril. Zavrnitev registracije pa pomeni, da Vlaardingerbroek in Sellner prek uradnega mehanizma ne moreta začeti zbiranja milijona preverjenih podpisov, s katerimi bi Komisijo prisilila k formalni obravnavi pobude.
