Evropa v zimsko ogrevalno sezono vstopa z najnižjimi zalogami zemeljskega plina v več kot desetletju, negotove dobave utekočinjenega zemeljskega plina iz Katarja pa povečujejo tveganje za nova cenovna nihanja. Neposrednega pomanjkanja plina za zdaj ni pričakovati, toda hladnejša zima ali dodatne motnje v dobavah bi lahko hitro okrepile pritisk na gospodinjstva in energetsko intenzivno industrijo.
Po podatkih združenja Gas Infrastructure Europe (GIE) so bila evropska plinska skladišča 13. novembra napolnjena 71,25-odstotno, v njih pa je bilo shranjenih približno 807 teravatnih ur plina. To je občutno manj kot v primerljivem obdobju preteklih let.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) ugotavlja, da Evropska unija v ogrevalno sezono 2026/2027 vstopa z najnižjimi zalogami plina po letu 2013. Po Reutersovi analizi so bile zaloge sredi novembra približno 20 odstotkov pod desetletnim povprečjem za ta čas leta.
Evropa potrebuje več utekočinjenega plina
Evropske države so po zmanjšanju dobav ruskega plina močno povečale uvoz utekočinjenega zemeljskega plina oziroma LNG. Plin v tekočem stanju z ladjami prihaja predvsem iz ZDA, Katarja in drugih svetovnih izvoznic, v evropskih terminalih pa ga ponovno pretvorijo v plinasto obliko in pošljejo v omrežje.
Težava letošnje zime ni le v manj napolnjenih skladiščih, temveč tudi v omejeni količini LNG, ki je na voljo na svetovnem trgu. Evropa mora za posamezne pošiljke tekmovati z azijskimi kupci, predvsem z Japonsko, Južno Korejo in Kitajsko. Tovor praviloma dobi trg, na katerem je kupec pripravljen plačati višjo ceno.
Po Reutersovih podatkih naj bi evropski uvoz LNG novembra dosegel okoli 10,11 milijona ton. To bi bilo več kot oktobra, a še vedno manj kot novembra lani. Večji uvoz tako za zdaj ne zadostuje, da bi nadomestil manjšo začetno zalogo v skladiščih in odpravil tveganja pred najhladnejšim delom zime.
Katar in Hormuška ožina ostajata največje tveganje
Razmere dodatno zapleta konflikt na Bližnjem vzhodu in omejen ladijski promet skozi Hormuško ožino. Prek te ozke morske poti je v običajnih razmerah potekala približno petina svetovne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom.
Katar je eden največjih svetovnih izvoznikov LNG, toda motnje v Hormuški ožini so močno prizadele njegove dobave. Po oceni IEA se je natovarjanje LNG v Katarju in Združenih arabskih emiratih med marcem in oktobrom v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za več kot 60 milijard kubičnih metrov.
IEA napoveduje, da bi se lahko svetovna ponudba LNG letos zmanjšala za tri odstotke oziroma za skoraj 20 milijard kubičnih metrov. To bi bil največji letni upad doslej.
Del izpada so nadomestile nove količine iz Severne Amerike in Afrike, vendar svetovni trg ostaja napet. IEA opozarja, da so evropske in azijske veleprodajne cene plina zaradi motenj dosegle najvišje ravni po energetski krizi v letih 2022 in 2023.
Hladna zima bi zaloge hitro izpraznila
Za evropski trg bo odločilno vreme. Ob milejši zimi bi sedanje zaloge in dodatni uvoz LNG lahko zadostovali brez večjih pretresov. Daljše obdobje nizkih temperatur pa bi povečalo porabo za ogrevanje in proizvodnjo električne energije ter pospešilo praznjenje skladišč.
Po enem izmed neugodnih scenarijev IEA bi lahko zaloge v evropskih skladiščih ob hladnejši zimi in nadaljnjih motnjah v Hormuški ožini do konca marca 2027 zdrsnile pod deset odstotkov zmogljivosti.
Tako nizka raven ne bi pomenila le majhne varnostne rezerve. Ko napolnjenost skladišč pade pod približno 30 odstotkov, se zaradi tehničnih značilnosti skladišč začne zmanjševati tudi hitrost, s katero je mogoče plin črpati iz njih.
Evropa bi bila takrat občutljivejša za vsak nov hladni val, tehnično okvaro, prekinitev dobave ali nenadno povečanje povpraševanja.
Tudi če bi sedanja zima minila brez oskrbovalne krize, bi se težave lahko nadaljevale spomladi in poleti. Močno izpraznjena skladišča bi bilo treba pred prihodnjo zimo znova napolniti, zaradi česar bi evropski kupci še naprej tekmovali za omejene pošiljke LNG. Pritisk na cene bi se zato lahko podaljšal globoko v leto 2027.
Evropska komisija ne pričakuje pomanjkanja
Evropska komisija kljub nižjim zalogam ocenjuje, da je plinski sistem EU dovolj prilagodljiv za pokrivanje potreb v letošnji zimi. Evropa ima več sprejemnih terminalov za LNG, bolj razpršene dobavne poti in nižjo porabo plina kot pred energetsko krizo leta 2022.
Nižje zaloge zato še ne pomenijo, da bo plina zmanjkalo. Pomenijo pa manjšo varnostno rezervo in večjo možnost nenadnih cenovnih skokov.
Po navedbah Evropske komisije lahko evropska infrastruktura sprejme večje količine LNG in tako nadomesti del primanjkljaja v skladiščih. Dejanski obseg uvoza bo odvisen predvsem od zimskih temperatur, povpraševanja in cen, po katerih bo mogoče pošiljke pridobiti na svetovnem trgu.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Slovenija nima lastnih večjih skladišč zemeljskega plina, zato je povezana z dobavnimi potmi in skladiščnimi zmogljivostmi v širši regiji. Za slovenski trg so zato pomembne razmere v sosednjih državah, predvsem v Avstriji in Italiji, ter gibanje cen na evropskih plinskih borzah.
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je po oktobrskem sestanku z največjimi slovenskimi dobavitelji sporočil, da imajo ti zakupljene zadostne količine za celotno zimsko sezono. Po zagotovilih dobaviteljev oskrba gospodinjstev v Sloveniji ni pod vprašajem, prav tako naj ne bi bilo pričakovati drastičnih podražitev.
Dobavitelji so takrat ocenili, da bi se morebitne spremembe na položnicah gospodinjstev praviloma merile v nekaj evrih.
To pa ne pomeni, da je Slovenija povsem zaščitena pred dogajanjem na evropskem trgu. Dobavitelji del količin kupujejo vnaprej, zato se rast veleprodajnih cen na računih gospodinjstev običajno ne pokaže takoj. Bolj neposredno so izpostavljena večja podjetja, ki plin kupujejo po pogodbah, povezanih s sprotnimi borznimi cenami.
Največje tveganje za Slovenijo zato trenutno ni fizično pomanjkanje plina, temveč morebitna nova rast cen, ki bi povečala stroške ogrevanja in poslabšala konkurenčnost energetsko intenzivne industrije. Razplet bo v veliki meri odvisen od vremena, dobav LNG iz ZDA in Katarja ter razvoja konflikta na Bližnjem vzhodu.










