V Zdravstvenem domu Ljubljana opozarjajo na težave pri organizaciji pediatrične nujne medicinske pomoči na Metelkovi. V dežurstva se vključujejo tudi zunanji pediatri, s katerimi je bilo treba po spremembi zakonodaje skleniti nove pogodbe, nekateri pa jih še niso podpisali. Sindikat Fides meni, da se uresničujejo opozorila o posledicah omejevanja pogodbenega sodelovanja zdravnikov.
Pediatrična nujna medicinska pomoč v ZD Ljubljana deluje na Metelkovi ulici 9. Otrokom in mladostnikom do dopolnjenega 19. leta zagotavlja pomoč vsako noč med 19. in 7. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa neprekinjeno.
Gre za edino tovrstno enoto v Sloveniji, v kateri po besedah strokovne direktorice ZD Ljubljana Eve Vodnik dežura več kot 20 pediatrov. Med njimi niso le zaposleni v ljubljanskem zdravstvenem domu, temveč tudi zdravniki iz okoliških zdravstvenih domov in koncesionarskih ambulant, je poročal Radio Slovenija.
Nekateri novih pogodb še niso podpisali
Sodelovanje z zunanjimi pediatri je bilo prej mogoče urediti tudi prek samostojnih podjetnikov ali gospodarskih družb. Po izteku prehodnega obdobja novele zakona o zdravstveni dejavnosti pa so morali v ZD Ljubljana z njimi skleniti nove pogodbe, skladne s spremenjenimi pravili.
Nekateri zunanji pediatri novih pogodb še niso podpisali, kar je otežilo sestavljanje razporeda dežurstev. Iz doslej objavljenih informacij sicer ne izhaja, da bi bila pediatrična nujna pomoč ukinjena, časovno omejena ali da bi otroci ostali brez nujne oskrbe.
Na spletni strani ZD Ljubljana je še vedno objavljeno, da enota deluje vsako noč ter 24 ur na dan ob koncih tedna in praznikih. Staršem svetujejo, naj pred prihodom pokličejo na telefonsko številko 01 555 22 22, ob neposredni življenjski ogroženosti pa številko 112.
Toda dejstvo, da je organizacija ene ključnih dežurnih služb odvisna tudi od zdravnikov, ki novih pogodb še niso podpisali, odpira vprašanje njene dolgoročne kadrovske stabilnosti.
Fides: Na posledice smo opozarjali
Na poročanje o razmerah se je ostro odzval zdravniški sindikat Fides.
“Na posledice smo opozarjali. Sedaj so tu. Omejevanje pogodbenega sodelovanja zdravnikov s škodljivo novelo ZZDej ne rešuje kadrovskih težav – ampak jih poglablja. Danes se posledice kažejo tudi pri organizaciji nujne medicinske pomoči za otroke v Ljubljani. Ko politika presliši opozorila stroke, ceno plačujejo bolniki,” so zapisali na omrežju X.
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je začela veljati 21. maja 2025, večina njenih določb pa se je po enoletnem prehodnem obdobju začela uporabljati maja letos. Med drugim je omejila možnosti, po katerih so zdravstveni delavci z javnimi zavodi sodelovali prek statusa samostojnega podjetnika.
Javni zdravstveni zavodi lahko zunanje zdravstvene delavce pod predpisanimi pogoji še vedno angažirajo prek podjemnih pogodb. Pred sklenitvijo mora zavod med drugim opraviti analizo, s katero utemelji upravičenost takšnega sodelovanja, pogodba pa je lahko sklenjena največ za 12 mesecev.
Vlada je spremembe predstavljala kot ukrep za večjo preglednost, učinkovitejšo uporabo javnih sredstev in jasnejšo ločitev javnega ter zasebnega zdravstva. Del zdravniških organizacij je nasprotno opozarjal, da bodo omejitve zmanjšale pripravljenost zdravnikov za dodatno delo in otežile zagotavljanje dežurstev v že kadrovsko obremenjenih zavodih.
Razmere v ZD Ljubljana kažejo, da sprememba pogodbenih oblik vsaj pri organizaciji pediatričnih dežurstev ni minila brez zapletov. Za zdaj gre za težave pri zagotavljanju zadostnega števila sodelujočih pediatrov, ne za prenehanje delovanja pediatrične nujne medicinske pomoči.
