Svež kruh lahko že naslednji dan izgubi hrustljavo skorjo, sredica pa postane suha in trda. Preden ga zaprete v plastično vrečko ali pospravite v hladilnik, preizkusite preprostejšo možnost: zavijte ga v čisto bombažno kuhinjsko krpo.
Kuhinjska krpa kruha ne zapre povsem nepredušno. Bombaž omogoča počasno kroženje zraka in odvajanje odvečne vlage, hkrati pa kruh zaščiti pred prehitrim izsuševanjem.
Takšen način shranjevanja je posebej primeren za domači, kmečki in kruh z drožmi, pri katerih želimo čim dlje ohraniti čvrsto skorjo. Kruh najprej popolnoma ohladimo, nato ga tesno zavijemo v čisto in suho krpo ter položimo v kruhovnik ali drug hladen in suh del kuhinje.
Pomembno je, da krpa nima močnega vonja po pralnem sredstvu ali mehčalcu, saj ga lahko kruh hitro prevzame.
Zakaj plastična vrečka ni vedno najboljša?
Plastična vrečka dobro zadržuje vlago, zato lahko pomaga ohraniti mehkobo industrijskega narezanega kruha, žemljic in drugih mehkih pekovskih izdelkov. Pri kruhu s hrustljavo skorjo pa lahko povzroči ravno nasprotno od želenega.
Vlaga iz sredice se ujame v vrečki in preide v skorjo, ki se zato hitro zmehča. Če kruh v vrečko pospravimo še topel, lahko v njej nastane kondenz, vlažno okolje pa poveča možnost za razvoj plesni.
Bombažna krpa predstavlja kompromis: kruh lahko diha, vendar ni povsem izpostavljen zraku. Še boljša izbira je namenska platnena vrečka, vendar bo za krajše shranjevanje povsem dobro opravila tudi navadna kuhinjska krpa.
Za mehak toast in druge pakirane kruhe je kljub temu primernejša dobro zaprta originalna embalaža. Pri izbiri načina shranjevanja je zato pomembno predvsem, kakšno vrsto kruha imamo.
Hladilnik upočasni plesen, vendar kruh hitreje postane trd
Shranjevanje kruha v hladilniku se zdi logično, vendar za njegovo teksturo praviloma ni najboljša izbira. Pri nizki temperaturi se škrob v kruhu hitreje preureja v čvrstejšo strukturo, zato sredica prej izgubi mehkobo.
Kruh v hladilniku sicer lahko počasneje splesni, predvsem v zelo vročem in vlažnem vremenu, vendar pogosto postane suh in trd še prej, kot bi pri sobni temperaturi.
Prav tako ga ni dobro hraniti ob hladilniku, pečici, pomivalnem stroju ali na sončnem kuhinjskem pultu. Toplota in temperaturna nihanja pospešujejo izgubo kakovosti, vlaga pa ustvarja ugodne razmere za plesen.
Najboljše mesto je suh in nekoliko hladnejši del kuhinje, stran od neposrednega sonca in virov toplote.
Za daljše shranjevanje ga narežite in zamrznite
Če vemo, da kruha ne bomo pojedli v nekaj dneh, je najbolj praktična rešitev zamrzovanje. Kruh najprej popolnoma ohladimo in ga narežemo na rezine. Tako bomo lahko pozneje vzeli le toliko kosov, kolikor jih potrebujemo.
Rezine dobro zapremo v vrečko za zamrzovanje in iz nje iztisnemo čim več zraka. Posamezne rezine lahko pred zamrzovanjem ločimo s papirjem za peko, da se ne sprimejo.
Zamrznjen kruh lahko odtajamo pri sobni temperaturi ali ga damo neposredno v opekač. Če želimo osvežiti večji kos, ga lahko rahlo navlažimo in za nekaj minut segrejemo v pečici. Skorja bo spet bolj hrustljava, sredica pa mehkejša.
Če je kruh kljub vsemu postal suh, ga ni treba zavreči. Lahko ga spremenimo v drobtine, popečene kruhove kocke ali uporabimo za panzanello z zrelim paradižnikom.
Najpreprostejše pravilo je torej jasno: hrustljav kruh za nekaj dni zavijemo v bombažno krpo, mehkega pustimo v dobro zaprti embalaži, presežek pa čim prej narežemo in zamrznemo.
