Gobe, ki jih med sprehodom opazimo nad tlemi, so le vidni del veliko obsežnejšega organizma. Glavnina glive je skrita v tleh, kjer lahko njeno podgobje povezuje drevesa, jim pomaga pri oskrbi z vodo in hranili ter sodeluje pri razgradnji odmrle organske snovi. V času intenzivne gobarske sezone Zavod za gozdove Slovenije zato opozarja, da glive niso le gozdni pridelek, temveč eden od temeljev zdravega gozdnega ekosistema.
“Gozdovi niso zgolj zbirka dreves. So kompleksni ekosistemi, v katerih igrajo številni organizmi ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in naravnega ravnovesja,” je ob današnji objavi Zavoda za gozdove Slovenije poudaril revirni gozdar kranjske območne enote ZGS Rok Debeljak.
Posebno pomembne so mikorizne glive, ki z drevesnimi koreninami oblikujejo povezave, brez katerih bi gozdovi delovali precej slabše. Njihova vloga je obiskovalcem gozda večinoma skrita, saj je tisto, kar imenujemo goba, praviloma le plodišče, namenjeno razmnoževanju.
Večina glive ostane skrita pod zemljo
Glive so samostojno kraljestvo živih organizmov, v katero poleg gob spadajo tudi plesni in kvasovke. Njihovo telo sestavljajo drobne nitke oziroma hife, ki skupaj tvorijo micelij ali podgobje.
Prav podgobje je obsežna podzemna mreža, prek katere so lahko povezani različni deli gozdnega ekosistema. Eden najbolj znanih primerov prihaja iz ameriške zvezne države Oregon, kjer se gliva iz rodu mraznic oziroma štorovk pod zemljo razprostira na več kvadratnih kilometrih. Ocenjujejo, da je stara več tisoč let in velja za enega največjih znanih organizmov na svetu.
Glive so obenem zelo občutljive na spremembe v okolju. Na njihovo prisotnost vplivajo onesnaženost, vlaga, kislost tal in spremembe v vrstni sestavi rastlin. Pojavljanje ali izginjanje posameznih vrst gob je zato lahko pokazatelj stanja gozdnega ekosistema. Številne redke vrste uspevajo predvsem v nedotaknjenih ali sonaravno gospodarjenih gozdovih.
Podzemna povezava med glivo in drevesom
Pomembna naloga gliv je razgradnja odmrlega lesa, listja, živalskih ostankov in drugih organskih snovi. Tako se hranila vračajo v tla, kjer jih lahko ponovno uporabijo rastline. Brez gliv bi se odmrla snov kopičila, kroženje hranil pa bi bilo bistveno počasnejše.
Še pomembnejša je mikoriza, simbiotska povezava med glivo in koreninami rastline. Drevo glivi zagotavlja sladkorje, ki jih proizvede s fotosintezo, gliva pa drevesu olajša dostop do vode, fosforja, dušika in mikroelementov.
Mikorizne glive, med katere sodijo tudi jurčki, lisičke in golobice, lahko prek svojih podzemnih mrež povezujejo več dreves. Hranila se lahko prenašajo celo med drevesi različnih vrst. Zaradi takšnega prepletanja so nekateri znanstveniki podzemno mrežo poimenovali “gozdni internet” oziroma “Wood Wide Web”.
Gobe so pomembna hrana gozdnih živali
Gobe niso pomembne le za drevesa in gozdna tla. Z njimi se hranijo srnjad, jelenjad, divji prašiči, medvedi, veverice, miši, voluharji in številne druge živali.
“Pri nekaterih vrstah so gobe predvsem sezonska dopolnilna hrana, zlasti v poznem poletju in jeseni, pri drugih pa lahko predstavljajo pomemben vir hranil in vode,” pojasnjuje vodja službe za lovsko načrtovanje na ZGS Matija Stergar.
Živali z uživanjem gob pomagajo tudi pri njihovem razširjanju. Spore prenesejo na druga območja in jih izločijo v okolje, s čimer prispevajo k širjenju in obnavljanju glivnih združb. Gobe tako povezujejo tla, rastline in živali v skupno prehransko in ekološko mrežo.
Glivam škodujeta tudi težka mehanizacija in enoličen gozd
Na glivno pestrost vpliva tudi način gospodarjenja z gozdom. Intenzivna sečnja lahko prekine mikorizne povezave, ker glive izgubijo drevesne partnerje. Enovrstni gozdovi, na primer pretežno smrekovi nasadi, podpirajo manj različnih vrst gliv, vožnja težke mehanizacije zunaj predvidenih poti pa lahko poškoduje micelij v tleh.
Trajnostno gozdarstvo zato temelji na ohranjanju mešanih gozdov, starih dreves in čim manjšem poseganju v gozdna tla. Pri tem je treba upoštevati, da so nekatere glive koristne in nepogrešljive, druge pa povzročajo bolezni dreves ter vplivajo na kakovost in vrednost lesa.
Nabiranje je omejeno na dva kilograma dnevno
Nabiranje gob ima v Sloveniji močan prehranski, rekreativni in kulturni pomen. ZGS ob tem pojasnjuje, da gobarji nabirajo plodišča, medtem ko večina glive oziroma micelij ostane pod zemljo. Množičen obisk gozdov lahko kljub temu povzroči škodo zaradi vznemirjanja živali, parkiranja, prometa po gozdnih cestah in oviranja gozdarskih del.
Posameznik lahko za lastne potrebe dnevno nabere največ dva kilograma gob. Nabirati je dovoljeno le poznane vrste, ki niso zavarovane, drugih gob pa obiskovalci ne smejo uničevati.
“Gozdni bonton veleva, da se moramo v gozdu obnašati kot gostje. Gozd je namreč prostor svobode, a tudi odgovornosti,” opozarja vodja službe za varstvo gozdov na ZGS Marija Kolšek.
Obiskovalci naj se izogibajo sečiščem, upoštevajo omejitve vožnje v naravnem okolju in avtomobile parkirajo tako, da ne ovirajo spravila, skladiščenja ali odvoza lesa. Portal24.si je že poročal o poostrenem nadzoru na Pohorju in globah za kršitve.
“Če želimo dolgoročno ohranjati zdrave gozdove, moramo vsi skupaj, tako stroka kot splošna javnost, razumeti in spoštovati tudi glivni svet – nevidno, a izjemno pomembno mrežo življenja pod našimi nogami,” je sklenil Debeljak.
