Minister za pravosodje Mihael Zupančič napoveduje spremembe zakona o kazenskem postopku, med katerimi bosta v ospredju uvedba tožilske preiskave in nova ureditev izločanja dokazov. Predlog novele želi imeti pripravljen v prvi polovici leta 2027, še pred začetkom uporabe zakona o Skoku.
Zupančič je pred današnjim strokovnim posvetom o prihodnosti kazenskega postopka v Sloveniji poudaril, da država na področju kazenske procesne zakonodaje potrebuje premik. Namen sprememb naj bi bila jasnejša razmejitev pristojnosti policije, državnega tožilstva in sodišč ter učinkovitejša obravnava zahtevnejših oblik kriminalitete.
Kot poroča STA, na posvetu, ki ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje, sodelujejo predstavniki vrhovnega sodišča, vrhovnega in specializiranega državnega tožilstva, odvetniške zbornice, informacijskega pooblaščenca in ljubljanske pravne fakultete.
“Cilj je samo to, da uspemo skrajšati postopke v Sloveniji,” je dejal minister. Ob tem je zagotovil, da morajo biti tudi ob hitrejših postopkih dosledno zagotovljena procesna jamstva in varstvo človekovih pravic.
Tožilsko preiskavo nakazal že zakon o Skoku
Ena glavnih načrtovanih sprememb je uvedba tožilske preiskave, s katero bi večjo vlogo pri usmerjanju preiskovalnega dela dobilo državno tožilstvo. Zupančič je dejal, da so takšen premik nakazali že v predlogu zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, znanem kot zakon o Skoku.
Državni zbor bo o zakonu odločal v četrtek. Odbor DZ za pravosodje ga je po dolgotrajni razpravi že podprl, začetek njegove uporabe pa je bil z amandmajem zamaknjen. Portal24.si je o tem poročal v prispevku Odbor po nočni razpravi podprl zakon o Skoku, začetek uporabe zamaknjen.
“Drugi sklop, ki je pomemben, pa so dokazi oziroma izločanje dokazov,” je o načrtovanih spremembah zakona o kazenskem postopku dejal Zupančič.
Sodniki in tožilci že dalj časa opozarjajo, da je veljavni zakon zastarel in ne omogoča dovolj učinkovitega odzivanja na sodobne ter kompleksne oblike kriminalitete. Po njihovem mnenju postopkov brez temeljite vsebinske prenove zakona ne bo mogoče bistveno pospešiti.
Fišer: Težke zadeve se večkrat vračajo na prvo stopnjo
Predsednik Državnotožilskega sveta Zvonko Fišer meni, da bi bilo treba zakon zaradi številnih pomanjkljivosti napisati na novo. Med ključnimi vprašanji je izpostavil izločanje dokazov ter razmerje med policijo in državnim tožilstvom v predkazenskem postopku.
“Zadeve padajo, težke zadeve, vračajo se dvakrat, kdo ve kolikokrat, na prvo stopnjo. To je velik problem kazenskega postopka,” je opozoril Fišer.
Po oceni tožilstva bi bilo treba prenoviti predvsem pristojnosti policije in tožilstva v predkazenskem postopku, ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov ter pravila o izločanju dokazov. Zakon bi bilo treba uskladiti tudi z mednarodnimi standardi.
Vabljenje udeležencev kot ena največjih težav
Sodnik Tomaž Bromše je kot eno največjih težav sedanjega sistema izpostavil zagotavljanje navzočnosti udeležencev kazenskega postopka. Po njegovi oceni je treba izboljšati postopke vabljenja ter premisliti o drugih ukrepih, s katerimi bi zagotovili, da se lahko obravnave izvedejo brez nepotrebnih preložitev.
Odpreti bo treba tudi vprašanje, ali Slovenija še potrebuje sedanjo obliko sodne preiskave in kako bi lahko v sodobnejši ureditvi ohranili sodnika kot garanta zakonitosti ter varstva pravic posameznika. Bromše se je vprašal tudi, ali sistem sodnikov porotnikov še ustreza današnjim zahtevam kazenskih postopkov.
Pri prenovi pravil o izločanju dokazov pa bo po njegovem opozorilu treba zagotoviti, da bo novi model v celoti skladen z ustavo.
