Predlog zakona, s katerim želi poslanec Resnice Zoran Stevanović omogočiti dodatno delo zaposlenih v javnem zdravstvu in socialnem varstvu, v današnji razpravi ni dobil podpore nobene poslanske skupine. Vlada in koalicijske stranke opozarjajo predvsem na pomanjkljivo usklajevanje ter nejasne učinke predloga, opozicija pa tudi na tveganja za pravice zaposlenih in javne finance. Državni zbor bo o nadaljnji obravnavi glasoval v četrtek.
Stevanović predlaga nov status dopolnilnega javnega zdravstvenega oziroma socialnega sodelavca. Zaposleni v javni mreži bi lahko dejavnost registrirali pri Ajpesu in prek nje opravljali delo, ki presega njihov polni delovni čas. Plačilo bi temeljilo na urni postavki, izračunani glede na plačni razred delovnega mesta, z dodatki za posebne pogoje dela in prispevki delodajalca.
Predlagatelj želi tako v izvajanje storitev vključiti več razpoložljivega kadra. Po poročanju STA je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tea Košir dejala, da vlada cilje predloga ocenjuje kot legitimne in družbeno pomembne, vendar zakona v sedanji obliki ne podpira. Opozorila je, da ni prestal celovite javne razprave in ustreznega usklajevanja med ministrstvi, čeprav posega na več povezanih področij.
Koalicija želi jasnejše učinke predloga
V SDS menijo, da bi morali pred obravnavo tako obsežnih sprememb pripraviti strokovne podlage, medresorsko uskladiti rešitve in natančneje oceniti njihove posledice. Poslanec Jožef Lenart je posebej opozoril, da finančni učinki niso ustrezno ovrednoteni, novi status sodelavca pa odpira vprašanja socialnih zavarovanj in prispevkov.
Podobne pomisleke imajo v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus. Poslanec Andrej Černigoj je zagotovil, da bodo podprli rešitev, ki bo prinesla več opravljenih storitev, bolje izkoristila kader in skrajšala čakalne dobe, vendar je treba predlog po njihovem mnenju najprej izboljšati in uskladiti. Poslanec Aleksander Gungl je dodal, da zdravstvo in socialno varstvo potrebujeta dodaten usposobljen kader, ki pri delu ne bo preobremenjen.
Opozicija opozarja na obvod pravil o delu
V SD predlog razumejo kot možnost za izplačevanje dodatnega dela zunaj običajnih delovnopravnih in davčnih pravil. Poslanec Darko Ratajc je opozoril na nevarnost, da bi se nadure opravljale v večjem obsegu, kot ga dopušča veljavna ureditev. V Levici so bili še ostrejši: poslanka Nataša Sukič je predlog označila za “normativni obvod” in opozorila na možnost prekarizacije dela v javnih zavodih. Gre za oceni poslanskih skupin, ne za ugotovljene posledice zakona.
Tudi Svoboda predlogu nasprotuje. Poslanka Tamara Kozlovič meni, da bi dodatno obremenil že preobremenjene zaposlene, namesto da bi odpravil pomanjkanje kadra. Stevanovićev predlog tako ostaja brez napovedane podpore poslanskih skupin, končna odločitev o tem, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo, pa še ni sprejeta.
Vprašanje, kako povečati dostopnost storitev in pri tem obdržati razpoložljivi kader, se odpira tudi pri drugih zakonodajnih spremembah. Zdravniške organizacije so nedavno podprle zdravstveni del interventnega zakona, ker po njihovi oceni odpravlja nekatere ovire pri organizaciji dela.
