Vlada je določila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026, s katerim načrtovane odhodke zvišuje na 18,8 milijarde evrov. Dodatnih 320 milijonov evrov namenja ukrepom iz načrta za okrevanje in odpornost, obrambne izdatke pa povečuje za 296 milijonov evrov. Hkrati se je seznanila z novo napovedjo Umarja, po kateri naj bi slovensko gospodarstvo letos zraslo za 3,8 odstotka, povprečna inflacija pa naj bi dosegla 3,1 odstotka.
Vlada Republike Slovenije je predlog rebalansa skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti določila na četrtkovi redni seji. Kot glavne razloge za spremembe je navedla časovno omejeno črpanje evropskih sredstev, nove obveznosti na področju obrambe ter posledice sprememb delovne zakonodaje.
Proračunski prihodki so po novem načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v proračunu, sprejetem lani. Odhodki naj bi dosegli 18,8 milijarde evrov in bodo od doslej načrtovanih višji za 6,2 odstotka.
Vlada predvideva, da bo proračunski primanjkljaj znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Po njenih navedbah takšen primanjkljaj ostaja skladen s fiskalnimi pravili in cilji prvotno sprejetega proračuna za leto 2026.
Več denarja za evropske projekte in obrambo
Eden glavnih razlogov za rebalans je zaključevanje projektov iz načrta za okrevanje in odpornost. Sredstva iz evropskega mehanizma je mogoče črpati le še do konca letošnjega leta, medtem ko je bilo ob sprejemanju proračunov za leti 2026 in 2027 predvideno, da bo del porabe mogoče prenesti tudi v prihodnje leto.
Sredstva za proračunski sklad načrta za okrevanje in odpornost se zato povečujejo za 320 milijonov evrov. Vlada želi s tem zagotoviti celoten obseg pravic porabe za projekte, ki morajo biti izvedeni oziroma finančno zaključeni do izteka roka.
Pomemben del dodatne porabe predstavljajo tudi obrambni izdatki. Vlada ugotavlja, da so bila sredstva zanje v lani sprejetem proračunu načrtovana prenizko, zato jih z rebalansom zvišuje za 296 milijonov evrov. Skupni obrambni izdatki naj bi tako dosegli 2,03 odstotka BDP, s čimer naj bi Slovenija izpolnila zavezo, sprejeto v okviru zveze Nato.
Dodatna sredstva so predvidena še za zakonske obveznosti, sprejete po uveljavitvi letošnjega proračuna. Med njimi vlada navaja zimski regres, dvig minimalne plače in uskladitev plač javnih uslužbencev, zaposlenih v tujini.
Umar močno zvišal napoved gospodarske rasti
Vlada se je seznanila tudi z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj, ki jo je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Umar za letos napoveduje 3,8-odstotno gospodarsko rast, potem ko je slovensko gospodarstvo lani zraslo za 1,5 odstotka.
Nova ocena je občutno višja od pomladanske napovedi, ko je Umar za leto 2026 pričakoval dvoodstotno rast. Po vladnih navedbah je rast široko osnovana, vendar jo spodbujajo tudi nekateri enkratni dejavniki, predvsem pospešeno zaključevanje velikih investicijskih projektov.
Ko bodo ti učinki izzveneli, naj bi se gospodarska rast umirila. Umar za leto 2027 napoveduje 2,5-odstotno, za leto 2028 pa 2,3-odstotno rast.
Manj ugodna je napoved inflacije. Ta naj bi letos v povprečju znašala 3,1 odstotka, kar je več od spomladi pričakovanih 2,6 odstotka. K višji rasti cen naj bi prispevale predvsem podražitve energentov in storitev. Ob odsotnosti novih zunanjih pretresov naj bi se inflacija v prihodnjih dveh letih postopoma umirjala.
Uresničevanje napovedi spremljajo predvsem negativna tveganja. Med njimi so nadaljnji potek vojne na Bližnjem vzhodu, negotovost na svetovnih energetskih trgih ter pomanjkanje delovne sile v Sloveniji. To bi lahko še okrepilo rast stroškov dela in poslabšalo konkurenčnost podjetij. Višja rast od napovedane bi bila mogoča ob umiritvi geopolitičnih razmer in uspešni izvedbi razvojnih ukrepov.
Interventne spremembe dolgotrajne oskrbe do konca leta 2027
Vlada je določila tudi predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe in ga v državni zbor pošilja po nujnem postopku.
Predlagani zakon naj bi zmanjšal administrativne obremenitve ter izvajalcem omogočil večjo prožnost pri zagotavljanju storitev. Večina ukrepov bo začasna in naj bi veljala do 31. decembra 2027, ko naj bi bil sistem v celoti vzpostavljen in stabiliziran.
Po zagotovilih vlade spremembe ne zmanjšujejo temeljnega obsega že priznanih pravic. Namenjene so predvsem odpravljanju težav, ki so se pokazale v začetnem obdobju izvajanja sistema, učinkovitejši uporabi razpoložljivih kadrov in zagotavljanju neprekinjene oskrbe.
Predlog ureja tudi nadaljevanje e-oskrbe za uporabnike, ki jo že prejemajo po dosedanjem sistemu. Ti naj bi storitev obdržali do vzpostavitve pogojev za prehod na ureditev po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
